TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožnica nima prav, ko meni, da se je organ za BPP pri odločanju o njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči postavil v vlogo pristojnega sodišča in tožnico že obsodil kaznivega dejanja, katerega je (sedaj že) obtožena ter pri tem ocenjeval njene sposobnosti. Organ za BPP je namreč opravil presojo upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči, ki mu jo nalaga 24. člen ZBPP in ki vedno vključuje presojo, ali ni zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja brezplačno pravno pomoč, očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh in jo je razumno sprožiti. Taka presoja pa ne sme preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti zadeve, ki je nedefiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej.

V obravnavanem primeru organ za BPP ni presegel navedenega pravnega standarda, saj je upošteval okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero je tožnica vložila prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki izhajajo iz podatkov kazenskega spisa ter ostale podatke, ki izhajajo iz upravnih spisov, ter tudi pravilno ocenil, da se je glede na ugotovljene okoliščine in dejstva, tožnica zaradi svoje osebnosti sposobna zagovarjati sama in bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči v nasprotju z načelom pravičnosti oziroma je pričakovanje tožnice v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, zlasti ob upoštevanju, da se v zadevi sicer obravnavajo pravno relativno zapletena vprašanja, ki pa po oceni organa niso takšna, da jih ne bi bilo mogoče dokaj enostavno razrešiti ob skrbni analizi vlog posameznikov v verigi nabave in preprodaje prepovedanih substanc.