Portal TFL

TFL Vsebine / Revija Pravnik

Razlagalnost ustave in zakonov

ABOUTAUTHOR
Univerzitetni diplomirani pravnik, doktor pravnih znanosti, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti
VRSTA ČLANKA
Izvirni znanstveni članek
AVTOR
Marijan Pavčnik
SOAVTOR
KLJUČNE BESEDE ANGLEŠKE
NASLOV SEKCIJE
Uvodnik
PUBLIKACIJA
Revija Pravnik
ŠTEVILKA PUBLIKACIJE - ZAPOREDNO
4
LETO IZDAJE
2015
IZDAJATELJ
Zveza društev pravnikov Slovenije, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani
ŠTEVILKA PUBLIKACIJE
11
POVZETEK
Ustava ni samo temeljni vsebinski pravni akt, ki ureja temeljne (človekove) pravice, temeljna pravna načela in državno ureditev. Pomembno je, da je tudi izhodiščni postopkovni akt, ki omogoča, da državnopravno organizirana skupnost lahko deluje. V naravi vsakega normativnega pravnega akta, ustave pa še posebej, je, da njegova vsebina ni vnaprej samodejno tako določno izklesana, da jo je treba samo še uporabiti. Preden pravni akt, ustavo pa še posebej, uporabimo, ga je treba razumeti. Ustava ponuja niz razlagalnih možnosti in je pomensko dovolj odprta, da jo ustavno sodišče lahko nadalje razvija. Nadaljnji razvoj omogočajo zlasti pravna načela, ki jih najdemo med uvodnimi določili, in sklop temeljnih (človekovih) pravic, v katerih je spet vrsta opredelitev, ki imajo naravo pravnih načel. Pokojni nemški profesor in ugledni ustavni sodnik Winfried Hassemer utemeljeno poudarja, da so temeljne (človekove) pravice naravnopravni del ustave. Katalogi temeljnih pravic, ki jih imajo moderne ustave, so sad racionalističnega naravnega prava; v obsegu, v katerem so vstopile v ustavo, so pomemben vsebinski okvir, ki je lahko vir razvoja temeljnih pravic in hkrati vir, ki zakonodajo navdihuje in oplaja. V naravi vsakega pravnega akt, ustave pa še posebej, je, da je razlika med pravom kot tekstom in pravom kot procesom interpretacije in izvrševanja tega teksta. Na to antinomijo nas je že v otvoritvenem predavanju »Pravo in revolucija«, s katerim so se začela predavanja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, 15. aprila 1920 opozoril Leonid Pitamic. Navedena antinomija razločno razpira, da je za besedilom vselej človek, ki odloča, to je človek, ki je tudi moralna osebnost. Pravo in morala res nista istovetna, med njima so celo radikalne razlike, a tudi tako tesne vezi, da pravo izgubi legitimnost, če pozabimo na elementarne ustavne in pravne vrednote. Ko ustavo in zakone razlagamo in sprejemamo odločitve, smo naposled na čistini in se moramo naposled opreti le še na samega sebe. V tem sta privlačnost in izziv pravnikovega dela, a tudi veliko breme in odgovornost, ki ju moramo nositi.
POVZETEK ANG.
The constitution is not only, with regard to its content, the fundamental legal act regulating the basic rights, the basic legal principles and the organization of the state. It is important that it is also the basic procedural act enabling the state community to function. It is in the nature of any legal act, and especially of the constitution, that its content is not automatically preshaped in such a definite manner that it only had to be applied. Before applying a legal act, and especially the constitution, one has to understand it. The constitution offers a series of interpretative possibilities and is sufficiently open with regard to its meaning that the Constitutional Court can further develop it. This further development is particularly made possible by the legal principles to be found among the general provisions and by the set of basic rights comprising many definitions bearing the nature of legal principles. The deceased German professor and esteemed constitutional judge Winfried Hassemer highlights with good reason that the basic rights are the natural-law part of the constitution. The catalogues of these rights in the modern constitutions are an achievement of rationalistic natural law; within the scope in which they entered the constitution, they are an important content-related framework, which can be a source of the development of the basic rights and at the same time a source inspiring and improving the legislation. It is in the nature of any legal act and particularly of the constitution that there exists a difference between the law as a text and the law as a process of interpretation and implementation of this text. This antinomy was already brought to the attention of the audience on 15 April 1920 by Leonid Pitamic in his opening lecture Pravo in revolucija (Law and Revolution), starting the lectures at the Faculty of Law of the University of Ljubljana. The mentioned antinomy clearly shows that behind the text, there is always a man making decisions i.e. a man who is also a moral person. It is true that law and morality are not identical, between them there exist even radical differences, but also such close ties that the law loses its legitimacy if the basic constitutional and legal values are forgotten. When interpreting the constitution and the statutes and making decisions, one eventually has to rely only upon himself. This makes the lawyer’s work attractive and challenging, but at the same time assigns to him a burden and a responsibility.
ANGL. NASLOV
Interpretativeness of the Constitution and Laws

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.

PRIJAVA

ŠE NISTE UPORABNIK PORTALA TFL?

Dobra novice! Portal TFL je za nove uporabnike pripravil poseben brezplačen dostop do vsebin portala Tax-FinLex, da ga lahko preizkusite. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemanje e-tednika TFL Glasnik
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window