TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi:

- „I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 87148/2015 z dne 23. 7. 2015, ostane v veljavi v delu, s katerim je toženi stranki naloženo, da je dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki:

- glavnico v znesku 3.582,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 7. 2015 naprej do plačila ter

- stroške izvršbe v višini 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po prejemu sklepa o izvršbi, in sicer od 27. 8. 2015 do plačila.

- II. V preostalem, do višine glavnice v znesku 7.228,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 7. 2015 dalje do plačila, se citirani sklep o izvršbi razveljavi in v navedenem obsegu tožbeni zahtevek zavrne.

- III. Pravdni stranki krijeta sami vsaka svoje pravdne stroške.“

II. V preostalem se pritožba zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v višini 117,05 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Po presoji sodišča druge stopnje je na podlagi Cenika kreditojemalcu mogoče zaračunati zgolj stroške za prvi in drugi opomin in opomin pred tožbo, torej največ znesek 162,00 EUR, za vsakršne višje stroške pa Cenik, na katerega se sklicuje tožeča stranka in nanj napotuje tudi Kreditna pogodba, ne daje nobene podlage. Banki res ni mogoče odreči pravice, da kreditojemalca, ki je v zamudi s plačilom obveznosti opominja na plačilo, tudi dvakrat mesečno in v trajanju več let, kakor v obravnavanem primeru, vendar mu sme v okviru stroškov opominjanja na podlagi Kreditne pogodbe zaračunati le tiste stroške, ki jih Cenik izrecno predvideva. Tako kot sta prvi in drugi opomin lahko samo prvi in drugi, torej skupaj dva, je lahko tudi opomin pred tožbo zgolj en sam. Če se tožeča stranka oziroma njena pravna prednica po opominu pred tožbo ni odločila za izterjavo neplačane obveznosti s tožbo, pač pa je tožbo (oziroma predlog za izvršbo) vložila po več kot dveh letih, je to njena prosta odločitev, ne more pa banka služiti na račun kreditojemalca z zaračunavanjem stroškov, ki nimajo podlage ne v pogodbi in ne v zakonu. Sankcija za zamudo z izpolnitvijo obveznosti so zamudne obresti, ki jih tožeča stranka v tem postopku tudi uveljavlja in višina katerih, kot že obrazloženo, do vložitve tožbe znaša zgolj dobro četrtino zneska stroškov opominjanja.