Izraz »obresti« (angl. interest) se v najširšem pomenu povezuje s kreditiranjem (bodisi denarnim bodisi naturalnim), v ožjem pomenu pa s posojanjem denarja. S slednjo dejavnostjo je povezana verjetno najpogosteje uporabljena opredelitev obresti, in sicer kot nadomestilo za uporabo denarja, ki ga je za določeno časovno obdobje prva oseba (posojilodajalec) posodila drugi osebi (posojilojemalcu). Prva oseba ima od posojanja korist, drugo osebo obresti bremenijo. Obresti nastanejo pri raznovrstnih poslovnih dogodkih, so bodisi pogodbeno dogovorjene (tako imenovane pogodbene) bodisi zamudne. Ker obresti nastanejo pri raznovrstnih poslovnih dogodkih, jih računovodski standardi praviloma ne opredeljujejo. Tako jih posebej ne opredeljujejo Slovenski računovodski standardi (2016; v nadaljnjem besedilu: SRS), prav tako ne Mednarodni standardi računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: MSRP). ker gre za obliko nadomestila, pa je v računovodskih standardih zaslediti vsesplošno rabo izraza obresti. Tako je v SRS-jih zaslediti več besednih zvez, ki vključujejo izraz obresti, in sicer:
Obresti nastanejo pri različnih poslovnih dogodkih, ki so lahko v zvezi s poslovanjem (to je poslovno dejavnostjo organizacije), investiranjem ali financiranjem (prim. s SRS-jem 22.21). Vprašanje je, kako razvrstiti (izkazovati) obresti v skladu s SRS-jem, če gre bodisi za prihodke bodisi za odhodke iz naslova obresti. Pri tem velja dodati, da se obresti vpisujejo v poslovne knjige organizacije na podlagi nastanka poslovnega dogodka, pripoznajo pa kot stroški, odhodki ali prihodki v skladu z določbami SRS- jev, ki urejajo pripoznavanje teh gospodarskih kategorij.
MSRP-ji so zasnovani tako, da je določitev, ali so obresti tiste, ki se razvrščajo v poslovno dejavnost organizacije ali drugo dejavnost (na primer finančno dejavnost in investicijsko dejavnostjo), prepuščena organizaciji (gre za diskrecijsko odločitev vodstva organizacije). SRS-ji poenostavljajo razvrščanje obresti, in sicer se obresti razvrščajo med bodisi finančne prihodke bodisi finančne odhodke.
Kadar pri poslovnem dogodku obresti predstavljajo (gospodarsko) korist za organizacijo, potem so obresti (poimenovane: obračunane, prejete, dobljene obresti) finančni prihodki (angl. interest receivable ). Na primer, kadar gre za investiranje organizacije v finančno naložbo ali terjatev in pri poslovnem dogodku ali v zvezi z njim nastanejo tudi obresti, predstavljajo obresti v obračunskem obdobju finančne prihodke (SRS 5.21 in 15.7).
Obresti niso odvisne od ustvarjenega poslovnega izida drugih (SRS 15.7). Prav tako ima organizacija med poslovnimi terjatvami lahko tudi terjatev za obresti (na primer terjatev za zamudne obresti), ki predstavlja hkrati finančni prihodek (SRS 5.35). Slednja terjatev ni izvorno povezana s finančno naložbo.
Kadar pri poslovnem dogodku obresti predstavljajo (gospodarsko) breme za organizacijo, pa so obresti (poimenovane: zaračunane, dane, pripisane obresti) finančni odhodki (angl. interest payable). Na primer v organizaciji v zvezi z dolgom (obveznostjo) nastanejo tudi obresti. V obračunskem obdobju nastale obresti predstavljajo finančne odhodke (SRS 9.4, 14.6 in 14.18) in se tako obravnavajo praviloma takoj (SRS 12.19). Del obveznosti (dolga) v zvezi z obrestmi se lahko nanaša na natečene obresti zaradi zamude (gre za zamudne obresti). Dolg za zamudne obresti predstavlja hkrati finančni odhodek (SRS 9.12). zamudne obresti se ne prenesejo (zajamejo, kapitalizirajo) v vrednost neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev in zalog (SRS 9.12). Prav tako popravek vrednosti terjatev za obresti predstavlja (prevrednotovalne) finančne odhodke (SRS 5.38). Taka razvrstitev popravka vrednosti velja le za popravek vrednosti za terjatev za obresti ali dividende, medtem ko se popravek vrednosti drugih poslovnih terjatev razvršča med prevrednotovalne poslovne odhodke (SRS 5.38). Prav tako se popravek vrednosti pri prevrednotenju obratnega sredstva1 razvršča med prevrednotovalne poslovne odhodke (SRS 21.6 in 21.7), če posamezna določba v SRS-jih ne določa drugače.
Izjema, pri kateri obresti niso razvrščene med finančne odhodke, je le položaj, ko se obresti vštevajo (kapitalizirajo, usredstvijo, zajamejo) v vrednost posameznega sredstva organizacije, če organizacija investira v neopredmeteno sredstvo, opredmeteno osnovno sredstva ali zalogo.2 Pri tej izjemi se obresti obravnavajo skladno s SRS-jem 12.19.
V SRS-jih ni zaslediti drugih določb glede razvrstitve (izkazovanja) obresti, kadar gre za odhodke in prihodke iz naslova obresti.
Na podlagi predstavljenega izhodišča je Komisija za SRS-je sprejela naslednjo strokovno razlago.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki