TFL Vsebine / TFLGlasnik

V prispevku primerjava davčno obremenitev dohodka iz kapitala, tj. obresti, dividend in dobička iz kapitala, v Sloveniji in v preostalih državah članicah Evropske unije. Primerjalna analiza se osredotoča na pomembne razlike v davčnih zakonodajah držav EU-ja, in sicer z vidika načina obdavčitve dohodka iz kapitala, najvišjih davčnih stopenj in dodatne obremenitve dohodka iz kapitala s prispevki za socialno varnost. Namen analize je prikazati položaj Slovenije med državami EU-ja z vidika obremenitve dohodka iz kapitala.

1. UVOD

V zadnjih dveh mesecih se je v Sloveniji začela burna razprava glede obdavčevanja dohodkov iz kapitala, ko je nova vlada v koalicijski pogodbi predvidela njihovo ponovno vključitev v letno osnovo za dohodnino in obdavčitev s progresivnimi stopnjami. Zato sva se odločili, da primerjava domači sistem obdavčitve dohodkov iz kapitala s primerljivimi sistemi v drugih državah članicah EU-ja.

Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb iz kapitala v Sloveniji že od osamosvojitve Slovenije ureja Zakon o dohodnini[1] (1990; odslej ZDoh). Sprva je zakon dohodek iz kapitala ločeval na dohodek iz premoženja, kamor je všteval obresti ter dividende, in dobiček iz kapitala. Od obresti, dividend kot tudi od dobička iz kapitala se je akontacija dohodnine odmerila po predpisani stopnji, hkrati pa so se ti dohodki do leta 2006 v Sloveniji vštevali tudi v letno davčno osnovo posameznika in bili obdavčeni progresivno.

Pomembno novost je na področju obdavčitve dohodkov fizičnih oseb prinesla novela Zakona o dohodnini[2] (2005; odslej ZDoh-1) iz leta 2005, ki je začela veljati leta 2006 in uvedla različno obdavčitev dohodkov fizičnih oseb glede na naravo posameznega dohodka. Dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, pri katerem se dohodek ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in dohodek iz prenosa premoženjske pravice ter drugi dohodki se od 2006 v načelu obdavčujejo sintetično, tako da se vključujejo v letno dohodninsko osnovo in se obdavčijo po progresivnih davčnih stopnjah in ob upoštevanju davčnih olajšav. Obresti, dividende ter dobiček iz kapitala pa se od leta 2006 obdavčujejo cedularno, kar pomeni, da se ne vključujejo več v letno dohodninsko osnovo, ker se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje za dokončni davek. Ti dohodki se obdavčujejo z dohodnino po enotni davčni stopnji 20 % in brez upoštevanja davčnih olajšav. Dohodnina od dobička iz kapitala se znižuje vsakih pet let imetništva kapitala in znaša po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala: 15 %, desetih letih imetništva kapitala: 10 %, 15 letih imetništva kapitala: 5 % in po 20 ali več letih imetništva kapitala: 0 %.

Z uvedbo cedularne oziroma proporcionalne obdavčitve dohodkov fizičnih oseb iz kapitala naj bi se zagotovilo enostavnejše in administrativno manj zahtevno obdavčevanje, zmanjšali naj bi se stroški obračunavanja in stroški nadzora. Prav tako naj bi se zmanjšal tudi motiv za odlivanje kapitala in povečala mednarodna prepoznavnost Slovenije tudi z vidika relativno atraktivne davčne zakonodaje[3].

Naslednjo pomembno novost je prinesel Zakon o uravnoteženju javnih financ[4] iz leta 2012, ki je za davčno leto 2013 zvišal davčno stopnjo za obdavčitev dohodka iz kapitala z 20 % na 25 %.

Trenutno veljavni Zakon o dohodnini (odslej: ZDoh-2)[5] dohodek iz kapitala ureja v 6. poglavju in v dohodek iz kapitala vključuje obresti, dividende in dobiček iz kapitala.

Obresti ZDoh-2 opredeljuje kot obresti od posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, dohodek iz oddajanja v finančni najem, dohodek iz življenjskega zavarovanja ter dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve prihodkov investicijskega sklada v obliki obresti. ZDoh-2 kot dohodek iz življenjskega zavarovanja šteje tudi dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v poseben register, in dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, za dolžniške vrednostne papirje pa šteje tudi zamenljive dolžniške vrednostne papirje.

Nadalje zakon določa, da se kot obresti obdavčuje vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančnodolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančnodolžniškega razmerja zaradi inflacije, če ni s tem zakonom drugače določeno, kot obresti pa obdavčuje tudi diskonte, bonuse, premije in podobne dohodke iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje.

ZDoh-2[6] opredeljuje oprostitve plačila dohodnine od določenih vrst obresti. Od doseženih obresti, ki niso oproščene plačila dohodnine, se davek odmeri po stopnji 25 % in se šteje kot dokončni davek.

Dividende po ZDoh-2 so dividende in drugi dohodki, doseženi na podlagi lastniškega deleža. Kot dividenda se obdavčuje tudi vsaka razdelitev dohodka imetniku deleža iz premoženja plačnika oziroma povezane osebe (po ZDoh-2 ali zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb) plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno z razdelitvijo v obliki delnic ali zamenljivih obveznic. Prav tako se kot dividenda obdavčuje tudi prikrito izplačilo dobička, določeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku plačnika in dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve dobička, čistega dobička ali prihodkov investicijskega sklada, ki niso zajeti z 81. členom ZDoh-2.

Davčna osnova je dosežena dividenda, pri prikritem izplačilu dobička pa se davčna osnova določi na podlagi primerljive tržne cene. Od tako opredeljene davčne osnove se davek odmeri po stopnji 25 % in se šteje kot dokončni davek.

Po veljavni ureditvi so tudi kapitalski dobički obdavčeni z dohodnino cedularno (tj. po ločeni, enotni davčni stopnji). Obdavčujejo se tako kapitalski dobički, ki so doseženi v Sloveniji, kot tudi tisti, ki so doseženi v tujini. Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Vrednost kapitala ob odsvojitvi je v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi, od tega zneska pa se odštejejo stroški (davek na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob odsvojitvi nepremičnine, stroški cenitve ob odsvojitvi (v omejenem znesku), normirani stroški, povezani z odsvojitvijo kapitala v višini 1 odstotka od vrednosti kapitala). Vrednost kapitala ob pridobitvi je nabavna vrednost kapitala skupaj s stroški (na nepremičnini opravljene investicije in stroški vzdrževanja, ki povečujejo uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec, davek na dediščine in darila in davek na promet nepremičnin, ki ga je plačal zavezanec ob pridobitvi kapitala, stroški cenitve ob pridobitvi nepremičnine (v omejenem znesku), normirani stroški v višini 1 odstotka od nabavne vrednosti kapitala). Izgube iz odsvojitev kapitala v letu se poračunajo z dobički iz odsvojitev kapitala v istem letu. Davek se plačuje po stopnji 25 %, pri čemer se stopnja davka za vsakih dopolnjenih pet let imetništva kapitala, ki se odsvoji, postopno znižuje (tj., po petih letih imetništva je stopnja 15 %, po desetih je 10 %, po petnajstih je 5 %, pri odsvojitvi kapitala po dvajsetih letih imetništva pa se dohodnina ne plačuje).

Dohodek iz kapitala je torej v Sloveniji že od leta 2006 obdavčen cedularno, po stopnjah, ki naj bi preprečevale odlivanje kapitala iz Slovenije.

Celoten članek je dostopen za naročnike!