TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A., B. B., C. C. in Č. Č. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 410/2002 z dne 29. 1. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 2020/2000 z dne 16. 1. 2002, z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-31/00 z dne 29. 8. 2000 in z odločbo Upravne enote Kočevje št. 32101-80/93-516 z dne 9. 12. 1999 se ne sprejme.

Ker je eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe izkazan pravni interes, so tudi očitki, ki za pritožnike nimajo pravne koristi, nedopustni. Očitek, da se vlagateljica zahteve za denacionalizacijo ni mogla izjaviti o celotnem procesnem gradivu oziroma o tem, da zahtevo za denacionalizacijo vlaga v svojem imenu kot upravičenka po 12. členu ZDen, je neutemeljen. Že upravni organ prve stopnje je pojasnil, da bi bilo treba, zaradi neizpolnjevanja pogoja vzajemnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, zahtevo za denacionalizacijo zavrniti tudi v primeru, če bi denacionalizacijo vlagateljica uveljavljala kot upravičenka. Temu stališču, ki sta mu pritrdili tudi sodišči, samovolje oziroma arbitrarnosti ni mogoče očitati. Pritožniki pa ne pojasnijo, o katerem procesnem gradivu, ki naj bi bil podlaga za omenjeno stališče, se vlagateljica zahteve za denacionalizacijo ni mogla izjaviti.