TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Tožnik je v javnem pozivu sindikata, objavljenem na internetnih straneh, ki je bil poslan tudi na različne institucije preko elektronske pošte, zatrjeval ali raznašal neresnice, ki lahko škodujejo časti in dobremu imenu nadrejenega, čeprav je vedel, da je to, kar je trdil in raznašal, neresnično oziroma je trdil in raznašal dejstva, ki lahko škodujejo časti in dobremu imenu. V ravnanju tožnika so bili podani znaki kaznivih dejanj obrekovanja iz 159. člena KZ-1 in žaljive obdolžitve iz 160. člena KZ-1. S tem je tožnik storil težjo kršitev vojaške discipline. Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev je bila pogojno odložena za dobo enega leta.

V sodni praksi je bilo že večkrat sprejeto stališče, da pojem „ki pomeni kaznivo dejanje“ za delovno pravo pomeni ugotavljanje, ali ima dejanje, ki pomeni kršitev delovne obveznosti, znake kaznivega dejanja. Delovno sodišče ne odloča o storitvi kaznivega dejanja, temveč ugotavlja le, ali ima kršitev znake kaznivega dejanja. Pri tem tudi kazenska oprostilna sodba ne vpliva na disciplinsko odgovornost; gre namreč za dva ločena postopka, ki jima je skupno le prepovedano dejanje.

Varstvo sindikalnega zaupnika ni absolutno. Navedeno pomeni, da sindikalne aktivnosti ne smejo biti nezakonite, sicer sindikalni zaupnik ne uživa sindikalne zaščite v smislu citirane določbe 113. člena ZDR. Ker je v obravnavani zadevi tožnik s svojim ravnanjem izpolnil znake kaznivega dejanja po 159. in 160. členu KZ-1, ni mogoče šteti, da je bilo njegovo ravnanje v skladu z zakonom. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izrekla disciplinski ukrep.

Po določbi desetega odstavka 57. člena ZObr zastara vodenje disciplinskega postopka po šestih mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev vojaške discipline in za storilca. Vodenje disciplinskega postopka zastara v vsakem primeru po enem letu od dneva, ko je bila kršitev storjena. Enotno stališče sodne prakse je, da se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve na organu druge stopnje, ne pa z vročitvijo pisnega odpravka odločbe. Vročitev je sicer pomembna za uveljavljanje in varstvo pravic iz delovnega razmerja, nima pa več vpliva na vodenje postopka, saj je postopek z odločitvijo na pristojnem organu že končan. Zato na vprašanje zastaranja vodenja disciplinskega postopka morebitna kasnejša vročitev pisnega odpravka odločbe nima nobenega vpliva več.