TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 188. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12 in 105/12) v zvezi z enajstim odstavkom 429. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13), drugi, tretji in četrti odstavek 188. člena ter 246. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ so, kolikor se nanašajo na javne uslužbenke kot ženske zavarovanke, ki še niso izpolnile enakih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot veljajo za moške zavarovance, v neskladju z Ustavo. Prvi odstavek 188. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12) je bil, kolikor se je nanašal na javne uslužbenke kot ženske zavarovanke, ki še niso izpolnile enakih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot so veljali za moške zavarovance, v neskladju z Ustavo. Zakonodajalec mora ugotovljeno neskladje iz 1. točke izreka odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljenega neskladja lahko javni uslužbenki zaradi predpisanih pogojev za upokojitev pogodba o zaposlitvi preneha veljati šele, ko izpolni enake pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot na podlagi izpodbijanih določb veljajo za moške zavarovance. Določbe Zakona za uravnoteženje javnih financ iz 1. in 2. točke izreka v preostalem delu niso oziroma niso bile v neskladju z Ustavo.

Čeprav izpodbijana ureditev ni izrecno opredeljena kot implementacijski predpis, po vsebini pa sega na področje, ki je predmet urejanja prava Evropske unije, gre prav tako za predpis, ki pomeni izvajanje prava Evropske unije v slovenskem pravnem redu. Ustavno sodišče mora pri presoji predpisov, ki pomenijo izvajanje prava Evropske unije, na podlagi tretjega odstavka 3.a Ustave upoštevati primarno in sekundarno zakonodajo Evropske unije ter sodno prakso Sodišča Evropske unije. Iz tretjega odstavka 3.a člena Ustave izhaja zahteva, da morajo vsi državni organi, tudi Ustavno sodišče, pravo Evropske unije pri izvrševanju svojih pristojnosti uporabljati v skladu s pravno ureditvijo Evropske unije. Učinek prava Evropske unije v notranjem pravnem redu je torej odvisen od vsakokratnih pravil, ki urejajo delovanje Evropske unije. Gre za temeljna načela prava Evropske unije, ki so zapisana v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije ali jih je v sodni praksi razvilo Sodišče Evropske unije. Zaradi tretjega odstavka 3.a člena Ustave so temeljna načela, ki opredeljujejo razmerje med notranjim pravom in pravom Unije, hkrati tudi notranja ustavnopravna načela, ki zavezujejo z močjo Ustave. Ta načela kot notranja ustavnovnopravna načela zavezujejo tudi Ustavno sodišče pri izvrševanju njegovih pristojnosti v okviru pravnih razmerij, ki zadevajo pravo Evropske unije. Izpodbijana ureditev, na podlagi katere pogodba o zaposlitvi preneha veljati ob izpolnitvi točno določenih upokojitvenih pogojev, ki so vezani na starost zavarovancev, pomeni poseg v pravico starejših javnih uslužbencev do nediskriminacijskega obravnavanja (prvi odstavek 14. člena Ustave). Ob upoštevanju prvega odstavka 6. člena Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu so ustavno dopustni cilji za poseg v pravico starejših javnih uslužbencev do nediskriminacijskega obravnavanja zagotovitev vzdržnih javnih financ in zmanjšanje za maso plač v javnem sektorju, zagotovitev uravnotežene starostne strukture javnih uslužbencev in preprečitev sporov o tem, ali je javni uslužbenec sposoben opravljati delo po določeni starosti. Ker je izpodbijani ukrep primeren, nujen in sorazmeren v ožjem smislu, je poseg v pravico iz prvega odstavka 14. člena Ustave ustavno dopusten. Izpodbijana ureditev, na podlagi katere pogodba o zaposlitvi preneha veljati ob izpolnitvi zakonskih upokojitvenih pogojev, pri čemer so ti določeni različno za moške in ženske, pomeni poseg v pravico javnih uslužbenk (kot žensk) do nediskriminacijskega obravnavanja (prvi odstavek 14. člena Ustave). Ker niti Državni zbor niti Vlada nista navedla razlogov, ki bi upravičevali razlikovanje na podlagi spola in ti razlogi tudi niso razvidni iz zakonodajnega gradiva, ne obstaja ustavnodopusten cilj, ki bi upravičeval poseg v pravico javnih uslužbenk (kot žensk) do nediskriminacijskega obravnavanja. Z izpodbijano ureditvijo je zakonodajalec določil nov razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in tako posegel v trajajoča pravna razmerja. Na ta način je posegel v njihove pričakovane pravice. Za ta poseg je imel stvarne razloge, utemeljene v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Določitev prehodnega obdobja pa ni bila potrebna, ker je treba pri tehtanju med zakonskimi cilji in prizadetostjo pravnih položajev javnih uslužbencev dati prednost ciljem, ki jih zasleduje izpodbijana ureditev.