TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka v delu, v katerem je bilo odločeno, da se ugovoru dolžnika z dne 21. 9. 2023 ugodi, spremeni tako, da se dolžnikovemu ugovoru z dne 21. 9. 2023 delno ugodi in se sklep o izvršbi delno razveljavi za znesek zakonskih zamudnih obresti od glavnice v višini 120,47 EUR, ki presegajo znesek glavnice 120,47 EUR, in za zakonske zamudne obresti od zneskov stroškov izvršilnega postopka, in sicer: zneska 73,31 EUR od 15. 5. 2002 do 4. 9. 2020, zneska 28,09 EUR od 14. 12. 2007 do 4. 9. 2020, zneska 110,75 EUR od 29. 7. 2009 do 4. 9. 2020, zneska 29,06 EUR od 17. 1. 2010 do 4. 9. 2020, zneska 65,50 EUR od 10. 7. 2010 do 4. 9. 2020, zneska 90,66 EUR od 14. 9. 2011 do 4. 9. 2020 in zneska 11,42 EUR od 11. 9. 2013 do 4. 9. 2020; ter se predlog za izvršbo v tem delu zavrne, v preostalem delu pa se dolžnikov ugovor zavrne.

Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v preostalem, izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi.

II. Dolžnik mora v osmih dneh od vročitve tega sklepa povrniti upniku njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 149,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Upnik utemeljeno graja, da je bilo v izreku izpodbijanega sklepa dolžnikovemu ugovoru, s katerim je dolžnik podal ugovor zastaranja terjatve, ugodeno v celoti, medtem ko je sodišče prve stopnje v obrazložitvi zaključilo, da do zastaranja terjatve (glavnice in v delu glede zakonskih zamudnih obresti) ni prišlo. V tem delu je torej podano nasprotje med izrekom izpodbijanega sklepa in njegovo obrazložitvijo. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ.