TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Za pritožbo zoper sklep, s katerim zunajobravnavni senat po izreku obsodilne sodbe zavrne predlog za odpravo pripora, ni mogoče uporabiti določbe 4. odstavka 207. člena ZKP in je zato pritožba dovoljena.

Pripor se sme odrediti še preden državni tožilec zahteva preiskavo - med preiskavo - po vloženi obtožnici ter celo po izreku sodbe, vendar le ob pogojih, ki jih določa Zakon o kazenskem postopku. Po določbi 3. odstavka 200. člena Zakona o kazenskem postopku se pripor v kateremkoli času med postopkom odpravi, brž ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen. Pripor lahko sodišče odpravi po uradni dolžnosti ali na predlog strank, torej tudi na obtoženčev predlog. Takšno je tudi stališče občne seje Vrhovnega sodišča Slovenije, sprejeto 22. in 23.11.1982, objavljeno v Poročilu I/82. To stališče je, izhajajoč iz dopustnosti obdolženčevega predloga za odpravo pripora, določilo funkcionalno pristojnost preiskovalnega sodnika za izdajo sklepa, s katerim odloči o predlogu za odpravo pripora med preiskavo. Ni dvoma o tem, da je tudi pravna dolžnost sodišča, da
odloči o vsakem predlogu za odpravo pripora, tembolj, ker se okoliščine v zvezi s priporom lahko hitro spremenijo.

O predlogu za odpravo pripora med preiskavo in po izreku sodbe zakon izrečno ne določa ničesar, medtem, ko ima glede predloga za odpravo pripora po vloženi obtožnici v 4. odstavku 207. člena posebno določbo, da zoper sklep senata o zavrnitvi predloga za odpravo pripora ni pritožbe.

Sodišče prve stopnje je po razglasitvi sodbe, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega in vročitvi sklepa, s katerim je bil obtoženemu po izreku sodbe pripor podaljšan, prejelo obtoženčev predlog za odpravo pripora. Predlog je zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje zavrnil in dal v sklepu pravni pouk, da je zoper sklep dovoljena pritožba na višje sodišče. Višje sodišče je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno. V obrazložitvi se je oprlo na določbe 207. člena ZKP, ki ureja pripor po vloženi obtožnici in v 4. odstavku določa, da ni pritožbe zoper sklep, s katerim senat zavrne predlog za odreditev ali odpravo pripora.

Ugotoviti je treba, da gre za različne faze kazenskega postopka. Če je dan predlog za odpravo pripora med preiskavo in po izreku sodbe, Zakon o kazenskem postopku nima določbe, ki bi izključevala pritožbo zoper sklep, s katerim je predlog zavrnjen. Vprašanja dovoljenosti pritožbe tedaj ne rešujejo posebne določbe Zakona o kazenskem postopku, ki pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora izključujejo le za fazo po vloženi obtožnici, temveč splošna določba 1. odstavka 399. člena ZKP. Po tej določbi je zoper sklepe, izdane na prvi stopnji, pritožba dovoljenja vselej, razen če zakon izrecno ne določa, da ni pritožbe. Tako glede vprašanja dovoljenosti pritožbe zoper sklep, s katerim senat sodišča prve stopnje po izreku sodbe zavrne predlog za odpravo pripora, ne gre za pravno praznino, temveč je glede na določbo 1. odstavka 399. člena ZKP, ki ureja pritožbo zoper sklep, pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga dovoljena, in to tako v primeru, ko je predlog zavrnjen med preiskavo, kot tudi, če je zavrnjen po izreku sodbe.