TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Ob ugotovitvi, da so imeli obtoženci skupen naklep, da oškodovanca
dohite ter ga z vbodi z nožem hudo poškodujejo, je za vprašanje
krivde popolnoma nepomembno, čigav vbod je povzročil lahko telesno
poškodbo, čigav hudo oziroma življenjsko nevarno poškodbo. Potemtakem
ni odločilno, komu od obtožencev je uspelo prizadejati poškodbo, saj
so se za to predhodno odločili; prav tako ni odločilna okoliščina, da
je eden od obtožencev s svojim vbodom prizadejal samo lahko telesno
poškodbo, ali eden od obtožencev hudo oziroma življenjsko nevarno
poškodbo.
Za skupni naklep ni treba nobenega poprejšnjega dogovora med storilci
oziroma ni treba ugotavljati, ali je takšen dogovor obstajal, marveč
zadostuje, da so se obtoženci, ki so hoteli oziroma predvidevali in
privolili, da nastane taka posledica, zavedali medsebojnega
sodelovanja pri uresničitvi prepovedane posledice.
ORIGINAL:
Kad je utvrdjeno da su optuženi imali zajednički umišljaj da
oštećenog stignu, izbodu noževima i teško povrede, onda je u odnosu
na pitanje krivnje posve irelevantno od čijeg je uboda on zadobio
laku tjelesnu povredu, a od čijeg tešku odnosno po život opasnu
povredu. Dakle, neodlučno je tko je od njih uspio zadati povredu na
čije su zadavanje bili i riješeni, a isto tako i okolnost što je
utvrdjeno da je jedan optuženi svojim ubodom uspio samo laku tjelesnu
povredu, a jedino jedan od optuženih onu tešku odnosno po život
opasnu povredu.
Za postojanje zajedničkog umišljaja nije nužan nikakav prethodni
dogovor izmedju saizvršilaca odnosno nije potrebno utvrdjivanje
postojanja takvog dogovora, već je - uz htjenje odnosno predvidjanje
i pristajanje na nastupanje iste posljedice - dovoljna svijest kod
izvršilaca o medjusobnoj suradnji na ostvarivanju takve zabranjene
posljedice.