TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Informacijske pooblaščenke št. 090-258/2017/6 z dne 13. 12. 2017 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je v namen ugotovitve izpolnitve vsebinskih pogojev za označitev dokumenta z oznako INTERNO ob ogledu in camera pozvala organ, da posreduje oceno možnih škodljivih posledic. Ker zavezanec svojega dokaznega bremena ni izpolnil na podlagi omenjenega poziva tožene stranke, saj je odgovoril le s splošno oziroma pavšalno navedbo, da bi razkritje tajnih podatkov št. 0130-1/2017/23 in prilog z dne 12. 9. 2017 nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije, je tožena stranka imela zadostno dejansko podlago, da je odločila, da organ iz dokumenta umakne stopnjo tajnosti INTERNO.

Tožena stranka je pravilno interpretirala in uporabila izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta izjema v predmetni zadevi očitno ne pride v poštev, ker zahtevani dokument, s katerim je Kabinet Vlade RS razpolagal, ni bil več „v postopku izdelave“ pri SSNAV. Pri izjemi iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ mora iti tudi za identiteto med „organom“, znotraj katerega še vedno poteka posvetovanje in znotraj katerega je dokument v postopku izdelave.

V predmetni zadevi je ključno vprašanje, ali je zahtevani dokument vseboval takšne podatke in informacije, ki bi v primeru razkritja povzročili motnje pri pripravi osnutka zakona za javno razpravo in za njegovo kasnejše sprejetje, ali pa za učinkovito izvrševanje zakonite obveščevalno-varnostne službe. Za to pa bi morala tožena stranka v pritožbenem postopku pozvati prvostopenjski organ, da natančneje pojasni, zakaj bi razkritje zahtevanega dokumenta glede na njegovo konkretno vsebino povzročilo motnje pri omenjenem obsegu delovanja oziroma dejavnosti organa. Pavšalna utemeljitev, ki se celo bolj nanaša na izjemo iz 9. točke, kot na izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, nikakor ne more biti podlaga za uporabo izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vendar pa bi tožena stranka morala (po eni strani) zaradi narave predmetne izjeme, ki se nanaša na notranje delovanje in dejavnost priprave gradiva za osnutek predloga o spremembi zakona in morebiti tudi na izvrševanje obveščevalno-varnostne dejavnosti, pozvati zavezanca, da dopolni pavšalno utemeljitev. Ker tožena stranka ob nepravilni razlagi izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni pozvala prvostopenjskega organa, da predloži konkretno utemeljitev izjeme, tudi ni mogla opraviti dovolj skrbnega in natančnega testa javnega interesa in je s tega vidika izpodbijani akt nezakonit glede na to, da je v prvi točki izreka odločeno hkrati o dolžnosti umakniti stopnjo tajnosti INTERNO in tudi o dolžnosti razkriti prosilcu zahtevani dokument. Test javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč ne more temeljiti na domnevi o razkritju dokumenta, ki pomeni osnutek predloga zakona, ampak mora upoštevati določene kriterije in standarde, pri čemer se lahko zgleduje po sodni praksi Sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice.