TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 540/2000 z dne 14. 11. 2001 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2074/99 z dne 17. 5. 2000 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I P 226/97 z dne 1. 9. 1999 se ne sprejme.

Vrhovno sodišče je odločitev, da zahtevek za povrnitev preostalega denarnega zneska ni utemeljen, oprlo na drugo pravno podlago kot sodišči prve in druge stopnje, vendar je svojo odločitev ustrezno obrazložilo. Toženkin pristanek za povrnitev zneskov, ki jih je pritožnik 12 let plačeval za preživljanje otroka, dejansko pomeni odpoved že plačani preživnini, taka odpoved pa po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) nima pravnega učinka. Zgolj dejstvo, da se pritožnik ne strinja z navedenimi stališči sodišča, ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave. Kršitve ustavnega procesnega jamstva, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave, pa tudi ni mogoče utemeljevati z navedbo, da je odločitev sodišča po vsebini napačna.