TFL Vsebine / TFLGlasnik

Z vami se pogovarjam že tretjič, kar se ni zgodilo z nobenim sogovornikom v teh letih, a imava prav poseben razlog. Ste doktor pravnih znanosti in se ukvarjate s finančno tehnologijo, s tako imenovanimi fintechi, finančnimi tehnološkimi podjetji, in kriptovalutami. V tem svetu ste doma.

Povod za današnji pogovor je odpiranje področja metaverzuma kot dela zgodbe vsega, kar nas je doletelo v zadnjih letih – od začetkov s kriptovalutami, ki so zdaj ljudem že malce bolj jasne, zdaj pa prehajamo v novo dobo sveta digitalizacije, ki mu rečemo metaverzum, znotraj katerega ključno vlogo igrajo različna kriptosredstva, med drugim tudi nezamenljivi kriptožetoni (non-fungible tokens ali NFT).

TFL Glasnik:
Prosila bi vas za kratko in preprosto razlago tega. Kaj to pomeni?

Dr. Peter Merc:
Ko govorimo o tehnologiji, se vse stvari med seboj povezujejo. To velja tudi za kripotovalute. Svojo kariero sem začel v bančništvu, na področju kapitalskih trgov in finančnih instrumentov. Že tam so obstajali neki mehanizmi in finančni produkti, ki imajo vsi osnovo tudi v današnji kriptoekonomiji. Danes gre vse v smeri neke popolne digitalizacije, decentralizacije, ne potrebujemo več bank ali zavarovalnic, morda kmalu ne bomo potrebovali države. Programska koda bo nadomeščala institucije, ki jim danes zaupamo upravljanje večjih sistemov.

Ti NFT, o katerih se bova danes pogovarjala, so zanimiv fenomen, nadgradnja in novo področje znotraj skupine kriptosredstev, jaz pa mislim, da morava govorit bistveno širše – o neki digitalni ekonomiji. Omenil bi metaverzum, kjer NFT in druga kriptosredstva že danes igrajo ključno vlogo. Vsak metaverzum, in teh je že kar nekaj, oblikuje svojo lastno ekonomijo z lastno kriptovaluto kot plačilnim sredstvom in z NFT, ki izkazujejo lastništvo nad različnimi sredstvi, ki so del teh digitalnih svetov. Danes je čar te prepletenosti in hkrati tudi problem, da če ne razumeš enega dela, potem težko sestaviš skupaj neko popolnoma razumljivo logiko.

TFL Glasnik:
Pojdiva po vrsti in začniva z metaverzumom. Kaj je to?

Dr. Peter Merc:
To je nekakšen most med realnim in virtualnim svetom. Metaverzum ni nekaj novega, kar bi odkril Facebook, to je bil bolj medijski spin v času njihovih težav z regulatorji in tožbami; to je nekaj, kar že dolgo obstaja. Second Life, ki je eden starejših in večjih metaverzumov, je svoj digitalni svet začel graditi že leta 2003. V zadnjih letih je metaverzum dobil pospešek, saj so v to igro, nekatera bolj tiho, druga zelo glasno, vstopila največja tehnološka podjetja, Google, Facebook, Amazon, Apple. To je zagotovo pomemben indic, da gre tehnološki razvoj v tej smeri. Vsega potenciala niti ne vidimo.

TFL Glasnik:
Ali lahko poveste še bolj konkretno: za kaj gre? Gradi se neki vzporedni digitalni svet, ljudje, ki živimo v realnem sektorju, naj bi si nadeli posebna očala ...

Dr. Peter Merc:
Tako.

TFL Glasnik:
… in bi skozi ta očala gledali ta virtualni svet ...

Dr. Peter Merc:
Digitalnega avatarja, nas, morda kakšen naš alter ego, in najavili, kam plovemo. To je nekaj, kar že dolgo časa obstaja.

Poglejva konkreten produkt. Facebook že trži tehnološko rešitev Horizon Workrooms, kjer kot vodja v podjetju ne boš organiziral klasičnega sestanka, ker vsi delajo od doma, morda imaš celo ekipo po vsem svetu, temveč boš v metaverzumu naredil virtualno mizo, ki je lahko tudi na Karibih, in za to mizo poteka čisto normalen sestanek. Gledaš levo, gledaš desno, vse slišiš, vse vidiš. Virtualna realnost, obogatena realnost, 3D-zvok.

Torej ti sploh ne bo treba zapustit določenega prostora, hkrati pa boš povsod. Zdaj lahko preidemo na povezavo z NFT, saj je zanimivo, da se metaverzum že povezuje z nekaterimi največjimi svetovnimi podjetji. Poglejva primer Adidasa, ki je v NFT izdal superge. V virtualni trgovini v vzporednem svetu lahko klikneš superge, ki so ti všeč, in čez tri dni jih dobiš po pošti domov. Spet čisto novi digitalni prodajni kanal, ki služi kot most med realnim in digitalnim svetom. Za podoben projekt se je odločil Nike.

Predstavljam si, da sploh ne bomo imeli več klasičnih trgovin, morda bo kakšen razstavni ali prodajni salon, da boš šel pogledat, ali niti to ne. Potrošniške navade se bodo zagotovo pomembno spremenile. Danes so ti metaverzumi smešni, videti so okorno. Verjetno pa ne bo dolgo tako, kar bo omogočil hiter tehnološki razvoj, predvsem razvoj tehnologije v oblaku.

TFL Glasnik:
Malo filozofsko in sociološko vprašanje: ali bo človeštvo privolilo v vse to? Osvojili smo spletno nakupovanje, zaradi covida smo po sili razmer osvojili zoom. Ali bomo obsojeni na to, da bomo ves čas imeli ta virtualna očala na sebi in si bomo naredili svojega avatarja, ki bo naša kopija: vedel bo, kako veliko nogo imamo. Ali je to res prihodnost?

Dr. Peter Merc:
Govorimo o tehnološki spremembi, o digitalizaciji. Mislim, da nobena od teh novosti ne bo prišla z danes na jutri; dogajalo se bo postopoma. Poglejmo primer uporabe virtualne in obogatene resničnosti, kjer s pomočjo nove tehnologije razčleniš človeško telo. Študentje medicine imajo že danes možnosti vpogleda v globine človeškega telesa na zelo pregleden in enostaven način. Ali bo študij medicine čez 20 let tako klasičen? Ali bodo še vedno na patologiji gledali resnično truplo ali pa bodo doma s tistimi očali odnesli bistveno več kot danes?

Kot sem rekel, te spremembe bodo postopne. Enako velja za digitalni denar. Septembra 2021 je Evropska centralna banka začela dveletni preizkusni raziskovalni program uvedbe digitalnega evra. Zelo verjetno bo v Evropi digitalni evro kmalu v celoti nadomestil fizični denar. Seveda se tudi to ne bo zgodilo z danes na jutri, to ne gre tako hitro. Zagotovo pa bo postopoma prišlo. Če bo recimo država hotela spodbuditi prehod na digitalni denar, bo morala sprejeti tudi določene ukrepe. Verjetno je samo vprašanje časa, kdaj bomo šli nekaj plačat in nam bodo rekli: 'Če plačaš z gotovino, boš plačal dva odstotka več, lahko pa plačaš z digitalnim evrom.'

Ljudi, pa tudi podjetja, je včasih težko razumeti. Imamo tehnološko in pravno infrastrukturo za uporabo določenih tehnoloških rešitev, ki nam olajšajo življenje, pa teh rešitev brez spodbud od zunaj ne uporabljamo. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu je bil sprejet že leta 2004, pa je 16 let pozneje še vedno veliko podjetij ujel nepripravljene, ker v svoje poslovanje niso implementirala elektronskih podpisov. Podobno velja za digitalna potrdila, ki so v uporabi že skoraj deset let. Zgoditi pa se je morala korona, da so imeli ljudje na voljo alternativo čakanja v dolgi vrsti ali pa so si naložili kvalificirano digitalno potrdilo. Šele misel na čakanje v neskončno dolgi vrsti in možnost okužbe je mnoge prisilila, da so poiskali digitalno alternativo, ki je sicer že dolgo na voljo.

TFL Glasnik:
Tudi Furs je postopoma ljudi navadil na uporabo platforme e-davki, s tem ko je določene obrazce na Furs mogoče poslati le z uporabo platforme.

Dr. Peter Merc:
Spremembe prihajajo, ljudje pa smo leni in pogosto potrebujemo malo prisile, da potem spoznamo, da je nekaj zelo praktično.

TFL Glasnik:
To vsekakor drži in bo šlo počasi. Težko se bo upreti neki tehnološki ureditvi, ki nadomesti čakanje v vrsti. Nekega vprašanja pa danes verjetno še ne moremo doumeti: kakšen svet je ta metaverzum? Po mojem gre tudi za sociološki problem, saj se bomo čisto odtujili drug od drugega. Ali bomo potem, namesto da hodimo po ulici in bolščimo v telefon, nosili tista očala?

Dr. Peter Merc:
Google je že imel ta pametna očala, ko bi se ti na notranji strani izpisovali ne vem kakšni vse podatki. Elon Musk je res ekstravaganten, vendar je tudi zelo napreden, saj vlaga zelo velika sredstva v raziskave startupov, ki raziskujejo možgane in vgrajevanje čipov, ki bi še bolj potencirali zmogljivosti možganov. To bi pomenilo, da bomo kmalu vsi kiborgi, kar je sicer radikalno razmišljanje. Prihodnost se včasih zdi kar malo strašljiva, sploh če na njo gledamo skozi današnje oči. Ampak tudi v avtomobile so v začetku jezni vaščani metali kamenje, ker so strašili krave, danes pa jih vsi uporabljamo.

TFL Glasnik:
Zdi se mi bistveno, da je vse to, o čemer govoriva, že v tehnologiji veriženja blokov, ker sta od najinega prvega intervjuja bili dve temi: kriptovalute in veriženje blokov, čeprav veliko ljudi tega dvojega sploh ni razlikovalo. Ves čas pa je osnova varnost. Kje so v tej zgodbi NFT?

Dr. Peter Merc:
Samo za hip bi se vrnil k najinemu prvemu intervjuju in kriptovalutam ter vsemu takratnemu 'hypu' okrog tega. Od takrat pa do danes se je tehnologija veriženja blokov v več primerih izkazala kot ključna. Zame je eden pomembnejših mejnikov uporabe te tehnologije, ko je Evropska investicijska banka kot ena najbolj konservativnih bančnih institucij izdala stomilijonsko obveznico na osnovi blockchain platforme Ethereum. Več različnih držav po svetu uporabo tehnologije veriženja blokov preizkuša v povezavi s prihodnjimi emisijami elektronskega denarja.

Če greva k NFT, je primerov možnosti njihove uporabe že kar nekaj. En primer je digitalna identiteta. Posamezniki vedno več svojih aktivnosti prenašamo na splet. To je dodatno pospešila korona. Če želimo varno delovanje na spletu, digitalna identiteta predstavlja osnovo. NFT bi lahko služili kot osnova naše digitalne identitete na način, da bi vsak NFT, ki je v svojem zapisu edinstven, predstavljal enega človeka. Tak NFT bi hranili v posebni digitalni denarnici, ki bi jo uporabljali pri našem vsakodnevnem delovanju na spletu. V metaverzumu NFT služijo širše od same identitete uporabnikov. NFT so kot prezentacija digitalnih sredstev, vezanih na njih. Lahko gre za NFT, ki imetniku dajejo lastninsko pravico na nepremičninah ali premičninah v digitalnem svetu.

Če greva k osnovnemu vprašanju, kaj je NFT, se morava res vrniti k osnovi, ki je morda vezana tudi na klasične finance. NFT pomeni 'non-fungible token', ključen pojem pri tem je 'fungibility' oziroma po slovensko zamenljivost. Če imamo recimo stoevrski bankovec, je ta popolnoma identičen drugemu stoeverskemu bankovcu ne glede na serijsko številko. Enako velja tudi, če imamo bitcoin. En bitcoin je popolnoma enak drugemu. Ti so 'fungible', so zamenljivi med seboj. 'Non-fungability' pa pomeni, da želiš, da je nekaj zapisano v digitalni obliki, hkrati pa je edinstveno.

Če bomo kdaj tudi pri nas, kot je na Švedskem zemljiška knjiga že na blockchainu, hoteli nepremičnine prenašati v digitalni obliki, s pametnimi pogodbami, bomo morali lastništvo na tej nepremičnini zapisati v neko digitalno obliko, seveda brez možnosti, da bo nekdo na tej kodi kopiral in prenašal tako, da bi iz enega digitalno zapisanega sredstva nastali dve. Kot primerna rešitev se ponuja NFT – vsaka nepremičnina, ki ima že zdaj svojo številko v zemljiški knjigi, bo zapisana v unikatnem NFT. Prenos NFT bo pomenil tudi prenos lastništva.

NFT je primeren tudi za digitalno umetnost. Če hočemo izdati neko umetnino v digitalni obliki v samo enem izvodu ali v omejeni seriji izvodov, bomo te umetnine izdali v obliki NFT. Seveda bo vsak vprašal, kaj je smisel tega, da recimo umetnino, zapisano v NFT, izdaš v obliki krajše videovsebine, ki si jo lahko vsak prekopira na svoj računalnik. Ampak pri NFT je pomembno dokazovanje lastništva. Samo lastnik NFT lahko trdi, da je lastnik digitalne umetnine. Enaka logika je pri tradicionalni umetnini. Vsak si da lahko na steno kopijo Nočne straže Rembrandta, ampak bo vedel, da je njen original na ogled v amsterdamski galeriji. Je pa seveda težko narediti miselni preskok, da je na primer digitalna stvaritev umetnika Beepla, izdana v obliki NFT, na dražbi dosegla vrednost 69 milijonov dolarjev.

TFL Glasnik:
Razumem, ampak zakaj bi kdo to naredil? Gre za dokazovanje lastništva, ki temelji na tehnologiji veriženja blokov, ki je že tako zasnovana na tej logiki. Zakaj bi nekdo že zdaj kupil neki NFT?

Dr. Peter Merc:
Poglejva spet čisto plastičen primer. Najlažje si je to predstavljati s športnimi karticami, izdanimi v papirnati obliki. Sploh v Ameriki, tudi pri nas so bile priljubljene take športne kartice, na katerih si imel igralce baseballa, košarkarske igralce, igralce ameriškega nogometa. Predstavljajmo si eno serijo takih kartic, ki je bila izdana recimo leta 1950. V tej seriji je bilo izdanih deset tisoč kartic enega znanega športnika. Če ima ta športnik pomembno zgodovinsko vrednost, obstaja precej velika verjetnost, da so tudi športne kartice, na katerih je upodobljen ta športnik, danes pri zbirateljih zelo iskane, s tem pa tudi zelo vredne.

Podobna je logika pri NFT. Sam sem poskusno kupil dva NFT: šel sem na platformo NBA Top Shot in kupil dva NFT: eno Dončićevo asistenco in en koš Gorana Dragiča. Izdanih je bilo 100.000 NFT, moj ima številko 36.000, plačal sem 40 dolarjev, zdaj je v moji galeriji in upam, da bo Dončić denimo čez deset let na vprašanje, kateri je bil njegov najljubši koš, izbral prav tega, ki je na mojem NFT. Če se bo to zgodilo, bo verjetno povpraševanje po tem konkretnem NFT precej zraslo. Po logiki omejena ponudba in povečano povpraševanje pa lahko sklepamo, kaj bi se zgodilo s ceno takega NFT.

TFL Glasnik:
Prodali bi ga ne za 40 dolarjev, ampak z nekaj ničlami več.

Dr. Peter Merc:
Recimo. Nekateri že danes delajo s tem velik biznis. Kolekcija Dolgočasne opice (Bored Apes) je že dosegla ceno nekaj sto milijonov dolarjev, cena posameznih opic iz te kolekcije pa nekaj milijonov. Po drugi strani pa 95 odstotkov projektov v zvezi s kriptovalutami ne obstaja več. Bilo je tudi nekaj prevar in je pričakovati, da bodo spet. To velja tudi za projekte, kjer izdajajo razne NFT. Osebno dobim eno ali dve povpraševanji na teden za razne NFT-projekte, ker nekateri spet, kot leta 2017, vidijo, kako z neko idejo na hitro zaslužiti nekaj deset milijonov dolarjev. Spet smo sredi evforije, ko se v kriptosvetu pretakajo res velike količine denarja. Vsi skupaj moramo biti pazljivi, kaj kupujemo. Tako kot lahko nevede kupimo ponarejeno sliko, lahko tudi marsikateri NFT nima nobene realne vrednosti.

TFL Glasnik:
Se vam ne zdi, da je kupovanje slik v kateri koli tehnični obliki špekulacija, to je »zero-sum game«, napihovanje balona?

Dr. Peter Merc:
Večje ali manjše špekulacije. Predstavljajva si Banksyja, saj vemo, kdo je, kakšne vrednosti dosega, in se vprašajmo, kaj če bo izdal NFT. Pri njem je špekulacija bistveno manjša. Zdi se mi zanimiv primer poslovnega tednika The Economist, ki je pred časom na naslovnici objavil naslov članka o decentraliziranih financah. Nekaj mesecev kasneje so to naslovnico vezali na en NFT in naredili javno dražbo ter ta NFT prodali za 99,9 ethra, kar je bilo takrat enako 420.000 dolarjem. Neki zbiralec je očitno prepoznal v tem potencial in je to naslovnico kupil.

TFL Glasnik:
Vse skupaj je povezano s kriptovalutami, ker se NFT-ji kupujejo v ethrih.

Dr. Peter Merc:
Ether je najbolj popularen za izdajo NFT. Je pa postal predrag in ni več primeren za mikrotransakcije. Hitro se lahko zgodi, da so transakcijski stroški višji od vrednosti sredstva, ki se prenaša. Obstajajo druge blockhain platforme, ki so tudi primerne za izdajo NFT, pa so cenejše od ethereuma.

TFL Glasnik:
Kako lahko kupim neki NFT? Treba je imeti denarnico, v katero naložim ethereume, ki jih kupim z evri, obstaja borza, potem z ethereumi plačam izbrani izdelek, nato so pomembni feeji, ki jih je kar veliko.

Dr. Peter Merc:
Finančno-tehnološka industrija (fintech) gre v smeri izboljšanja uporabniške izkušnje. Vse mora biti za uporabnika le en klik stran. Težava pa je, da kriptostoritve v tej fazi še ne sledijo popolnoma temu trendu iz fintecha. Primer tega je tudi proces nakupovanja NFT. Open Sea je daleč najpopularnejši trg, ki je decentraliziran. To pomeni, da ne moreš tja kar nakazati evrov in kupiti en NFT ali pa ne moreš nakupa opraviti s kreditno kartico. Zapleteno je, potrebuješ kar nekaj znanja in lahko narediš kar nekaj napak. Coinbase je centraliziran in je ena največjih kriptomenjalnic na svetu. Tam bo bistveno lažje izvajati take nakupe. Uporabnik ustvari uporabniški račun, kamor si nakaže svoja evrska sredstva in opravi nakup NFT.

Lahko pa da bodo obstajale omejitve glede prenosljivosti. Kot sem omenil, sem na NBA Top Shot ustvaril uporabniški račun, kupil dva NFT, vendar na tej platformi kupljenih NFT ne morem prenašati. Ne velja pa to za vse NFT, ki se že danes lahko prosto prenašajo. Zanimiva je platforma lazy.com, katere solastnik je Mark Cuban. Gre za neke vrste digitalno galerijo, v kateri bodo zbiralci digitalne umetnosti ponosno razstavljali svoje umetnine. Podobnih platform je že kar nekaj.

TFL Glasnik:
Bolj fascinantno je, da se velika imena in velike družbe odločajo za vse to z nekimi pričakovanji.

Dr. Peter Merc:
In to za velik denar. Zdaj se že kupujejo nepremičnine v Decentralandu, enem bolj znanih metaverzumov. Decentraland ima svojo kriptovaluto, ki se imenuje mana. Tam se kupujejo že cele stolpnice in potem znotraj stolpnic lastniki prodajajo trgovine raznim velikim svetovnim znamkam s področja mode. Bralci bodo presenečeni, da se tudi slovenska podjetja že odločajo za izdajo NFT. Ne s ciljem zaslužka, ampak predvsem s ciljem grajenja svoje znamke. Je pa zagotovo razveseljivo videti, da tudi večja podjetja iz tradicionalnih industrij vidijo določen potencial v NFT.

TFL Glasnik:
Pa je že povpraševanje?

Dr. Peter Merc:
Seveda. Trenutno delamo pri dveh večjih projektih, vendar še ne smem govoriti o podrobnostih, a bo to hitro zunaj.

TFL Glasnik:
Kaj bi recimo naša družba Tax-Fin-Lex, če bi si omislila svoj NFT, s tem dosegla? Kako bi se tega lotili?

Dr. Peter Merc:
Tudi jaz sem se za Lemur Legal odločil, da bom izdal NFT. Nekateri za poslovna darila delijo USB-ključke in odpirače za vino, mi bomo delili naše NFT. Izdali bomo NFT z animacijo lemurja. Torej tudi vi lahko naredite animacijo svojega loga, izdate sto NFT in jih razdelite med poslovne partnerje. Vaši NFT bodo potem del digitalnih galerij, in če bo veliko povpraševanja po njih, bo njihova vrednost zrasla.

TFL Glasnik:
Tveganja so zelo velika, a kaže, da človeštvo vedno potrebuje hitri zaslužek. Zakaj smo vendarle kljub vsemu pripravljeni tvegati?

Dr. Peter Merc:
Trenutno je najpomembnejše, da NFT predstavlja korak v tehnološkem razvoju. Poglejmo industrijo formule 1. Tam inženirji razvijajo te tehnološke rešitve, ki po navadi niso takoj primerne za širšo proizvodnjo avtomobilov. Ko pa se rešitev prilagodi, se prenese v avtomobilsko industrijo; danes je v naših avtomobilih kar nekaj tehnologije, ki je bila razvita v formuli 1. Nekaj podobnega velja tudi za NFT. Veliko bo razvoja, veliko bo sumljivih projektov, veliko ljudi bo izgubilo denar, na koncu krivulje razvoja bodo prišle novosti, ki bodo koristile vsemu človeštvu. Če bomo recimo na podlagi NFT ali tehnologije veriženja blokov razvili zelo varno tehnološko rešitev, vezano na digitalno identiteto, potem smo veliko naredili.

TFL Glasnik:
In še zadnje vprašanje: vaše sporočilo Slovencem?

Dr. Peter Merc:
Berite in spremljajte, kaj se dogaja na področju tehnološkega razvoja, kajti če nekaj časa tega ne spremljaš, ostaneš zunaj in zamudiš tehnološki vlak, ki že danes pelje zelo hitro. Digitalne prihodnosti se nam ni treba bati, jo bomo pa morali vsi razumeti, če jo bomo želeli soustvarjati na način, da nam bo tehnologija izboljševala življenje. Ravno to mora biti cilj procesa digitalizacije.