IZREK
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti 559,98 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.
JEDRO
Tožnik utemeljeno opozarja na napačno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da sprememba preužitka v dosmrtno denarno rento po analogiji s pogodbo o dosmrtnem preživljanju ni mogoča. V konkretnem primeru gre za obligacijsko razmerje, nastalo pred uveljavitvijo OZ, saj je preužitek med pravdnima strankama pričel veljati in se izvajati v letu 1986, zato se v tej zadevi uporabljajo prej veljavne določbe ZD. V praksi se je za preužitek uveljavila analogna uporaba pravil pogodbe o dosmrtnem preživljanju, torej tudi 121. člena ZD, ki je dopuščal možnost spremembe preživljančeve pravice v dosmrtno denarno rento, če je to ustrezalo eni in drugi stranki. Tej določbi je danes vsebinsko enak 562. člen OZ. Drži, da je nomotehnično res umeščen (le) v poglavje o pogodbi o dosmrtnem preživljanju, a je zaradi podobnih značilnosti te pogodbe s pogodbo o preužitku in ker sedmo poglavje posebnega dela OZ ne ureja razveze ali spremembe pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi spremenjenih razmer, tudi po uveljavitvi OZ, pri presoji pogodbe o preužitku, primerna njegova smiselna uporaba.
Kljub zmotnemu izhodišču sodišča prve stopnje, pa to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, saj je sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi 562. člena OZ opravilo tudi vsebinsko presojo možnosti spremembe preužitka v dosmrtno denarno rento.
Preužitek ni namenjen neomejenemu financiranju in skrbi za preužitkarja, neodvisno od njegovih lastnih sposobnosti za preživetje. Preužitkar mora tudi z lastnimi finančnimi sredstvi, če jih ima, prispevati k lastnemu preživljanju, prevzemnik pa z dogovorjenimi dajatvami in storitvami zagotavljati, da preužitkarju vse do smrti ne primanjkuje ničesar za dostojno življenje.
Do spremembe razmer, ki utemeljujejo spremembo naturalnih obveznosti v denarno rento, lahko pride na strani ene, druge ali obeh pogodbenih strank. Te spremembe so lahko individualne (v osebni ali premoženjski sferi pogodbenika) ali splošne (izven osebne ali premoženjske sfere pogodbenikov), vedno pa morajo biti take, da je zaradi njih izpolnjevanje pogodbe postalo znatno oteženo. Ali je nastala takšna situacija, sodišče presodi upoštevaje vse okoliščine primera
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.