TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

V prvem odstavku 40. člena in v drugi alineji prvega odstavka 41. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03 in 102/07) se razveljavijo besede: "ali kršil določila standardov varovanja", v ostalem delu sta prvi odstavek 40. člena in druga alineja prvega odstavka 41. člena Zakona o zasebnem varovanju v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave neskladja iz 1. točke izreka te odločbe se sme družbam za zasebno varovanje, pri katerih pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 102/07) niso bili izpolnjeni pogoji za začasni ali trajni odvzem licence, po uveljavitvi tega zakona pa bi bili ti pogoji izpolnjeni, začasno oziroma trajno odvzeti licenca, če so izpolnjeni pogoji iz 24. točke obrazložitve te odločbe. Drugi odstavek 41. člena Zakona o zasebnem varovanju se razveljavi.

Začasna prepoved opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja pomeni omejitev pravice do svobodne gospodarske pobude. Ker lahko zakonodajalec cilj zakonske ureditve doseže tudi z ukrepi inšpektorja, ki so milejši ukrep, je ukrep začasnega odvzema licence prekomeren in nesorazmeren poseg za varovanje javnega interesa na področju zasebnega varovanja. Če zakonodajalec želi določiti obvezno uporabo slovenskih nacionalnih standardov (SIST), se mora v zakonski ureditvi sklicevati na konkreten standard, drugače je zakonska ureditev v neskladju z načelom jasnosti in določnosti predpisov. Ker zakonodajalec ni določil prehodnega obdobja, v katerem bi se lahko družbe za zasebno varovanje prilagodile novim pogojem za začasni ali trajni odvzem licence je nesorazmerno posegel v to zakonsko pravico. Zato je izpodbijana ureditev v neskladju z drugim odstavkom 155. člena Ustave. Če iz zakonske ureditve ni razviden namen pooblastila za odločanje po prostem preudarku, je taka ureditev v neskladju z drugim odstavkom 120. člena Ustave.