IZREK
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 25/2005 z dne 21. 6. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1586/2003 z dne 4. 11. 2004 ter s sodbo in sklepom Delovnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 243/97 z dne 23. 5. 2001 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.
Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.
EVIDENČNI STAVEK
Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava.
Iz 22. člena Ustave izhaja zahteva po kontradiktornem postopku. Ta se mora odražati tudi v dokaznem postopku. Vendar ustavna jamstva, ki jih vsebuje 22. člen Ustave, sodišča ne zavezujejo, da izvede vse dokaze, ki jih stranka predlaga. Če sodišče razumno oceni in obrazloži, da nekateri dokazi niso potrebni, jih ni dolžno izvajati. Zgolj pavšalno zatrjevanje kršitve in nestrinjanje pritožnice s sprejeto odločitvijo sodišč ne more utemeljiti ustavne pritožbe.
Ker pritožnica ni izkazala, da bi izčrpala vsa pravna sredstva, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v delu, v katerem pritožnica zatrjuje kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zavrglo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.