TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se deloma ugodi, odločba in sklep Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33123-8/2010 z dne 8. 6. 2017 se v delu 1. točke izreka, ki se glasi: "del zahtevka v višini 53.530,23 EUR se zavrne" in v 3. točki izreka odpravi in se zadeva vrne istemu organu v tem obsegu v ponovni postopek.

II. V preostalem se tožba zavrne.

III. Predlog za priznanje položaja stranskega intervenienta E. se zavrne.

IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka je pristojna, da v okviru postopka javnega razpisa preverja izpolnjevanje materialnih pogojev, ki so bili v Javnem razpisu določeni kot pogoj za izplačilo sredstev. Spoštovanje pravil javnega naročanja pa je eden od pogojev za izplačilo, zato ga je bila v tem okviru pristojna tudi presojati.

Toženka je posamezne postavke glede na razpisno dokumentacijo tožnice štela za "nedeljive", na tožnici pa je bilo dokazno breme, da dokaže, da niso, možnost dokazovanja nasprotnega je glede na poziv toženke imela, možnosti pa ni izkoristila.

Toženka je ugotavljala neupravičene stroške in njihovo višino glede na izpolnjevanje pogojev za upravičenost. V tem pogledu načelo sorazmernosti ni uporabljivo.

Obseg obveznosti tožnice je določala dokumentacija, ki jo je tožnica predložila vlogi za izdajo odločbe o pravici do sredstev, in na tej podlagi je bila tudi določena višina odobrenih sredstev.

Nespecificirana klavzula v osnovni pogodbi kot "možnost dodatnih del" ne pomeni, da je toženka sprejela obveznost povrnitve stroška konkretno izvedenih del že z odločbo o pravici do sredstev, ne da bi tožnica zanje kot konkretno izvedena pridobila od toženke soglasje iz 54. člena ZKme-1.

Kolikor je predhodno ugotovljeno, da je bil neupravičen strošek vključen v zahtevek za izplačilo in upravičenec zatrjuje, da za to ni odgovoren, mora toženka upravičencu omogočiti, da dokaže, da za vključitev spornih stroškov v zahtevku ni odgovoren. Presoja se zgolj vprašanje neodgovornosti upravičenca za vključitev neupravičenega stroška v zahtevek, le to je pravno pomembna okoliščina, ki jo je za (ne)uporabo znižanja kot upravne sankcije treba ugotoviti.

Toženka je zavrnila dokazne predloge, s katerimi je tožnica želela dokazovati nasprotno, kot izhaja iz "materialnopravnih izhodišč", ki toženko prepričujejo, da je tožnica odgovorna za vključitev neupravičenih zneskov v zahtevek, ter s tem tožnici odrekla možnost, da dokazuje nasprotno. Dokazna ocena toženke torej temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, odločitev pa je obremenjena tudi z bistveno kršitvijo določb postopka, saj navedeno stališče toženke pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, vnaprejšnjo opredelitev o dokazni vrednosti, prepričljivosti, pomenu in vplivu na končno oceno. Takšna vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena.

Odločitev o teku zamudnih obresti temelji na prvem odstavku 378. člena OZ. Toženka bi torej morala o zahtevku tožnice za izplačilo zamudnih obresti odločiti meritorno, torej ugotoviti, ali je njena obveznost za izplačilo sredstev tekom postopka nastala, pa ni bila izvršena, torej ali sta tožnica in toženka tekom postopka vstopili v dolžniško upniško razmerje, ki bi tožnico upravičevalo do izplačila zamudnih obresti.

Upravni postopek odločanja o zahtevku za izplačilo sredstev iz naslova Ukrepov programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 se začne na zahtevo stranke, zato je v skladu s prvim odstavkom 113. člena ZUP toženka zahtevek tožnice za povračilo stroškov pravnega zastopanja pravilno zavrnila.