IZREK
I. Zahtevama za varstvo zakonitosti se delno ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba v odločbi o krivdi, pravni opredelitvi in kazenski sankciji spremeni tako, da se obsojenega A. A.
spozna za krivega
da je poskusil drugemu vzeti življenje tako,
da je dne 20. 9. 2018 okoli 5.20 ure v naselju ... v bližini stanovanjske hiše št. 1, skrit za grmovjem na gozdni poti, z lovsko puško z dvema gladkima cevema, z vstavljenim nabojem kalibra 16, v katerem je bilo 57 do 80 šiber, premera 4,5 mm, iz razdalje od 8 do 11 metrov, ustrelil proti B. B., ki je v tistem trenutku hodila po cesti proti mejnemu prehodu z Republiko Hrvaško, z namenom vzeti ji življenje, pri čemer jo je najmanj ena šibra zadela v desno roko in desni del trebuha ter ji pri tem povzročil prestrelno rano na desni nadlahti in odrgnino na spodnjem delu trebuha, pri tem pa je z izvršitvijo naklepnega kaznivega dejanja uboja pričel, pa ga ni dokončal, saj je šibra ni zadela v življenjsko pomemben del telesa, prav tako pa je B. B. uspelo zbežati do stanovanjske hiše na hrvaški strani, kjer ji je bila nudena zdravniška pomoč, pri tem pa je B. B. dve uri čakal v zasedi v temi, skrit za grmovjem na gozdni poti tako, da ga ni mogla videti.
S tem je izvršil poskus kaznivega dejanja uboja po prvem odstavku 115. člena Kazenskega zakonika v zvezi s prvim odstavkom 34. člena Kazenskega zakonika.
Na podlagi prvega odstavka 115. člena v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Kazenskega zakonika se obsojencu za to dejanje določi
kazen 7 (sedem) let zapora,
in se mu na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena Kazenskega zakonika ob nespremenjeni določeni kazni 6 (šest) mesecev zapora za kaznivo dejanje pod točko I./2 izreka pravnomočne sodbe
izreče enotna kazen
7 (sedem) let in 4 (štiri) mesece zapora.
Po prvem odstavku 56. člena Kazenskega zakonika se obsojencu v izrečeno enotno kazen všteje čas pridržanja in pripora od 20. 9. 2018, od 9.30 ure dalje, ter čas prestane kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 44024/2018 z dne 9. 11. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Kp 44024/2018 z dne 16. 4. 2021.
II. V ostalem se zahtevi za varstvo zakonitosti zavrneta.
JEDRO
Skupni imenovalec dejanj, v katerih je bilo mogoče prepoznati umor na zahrbtni način, je odnos zaupanja med oškodovancem in storilcem, ki je obstajal neposredno pred oziroma v trenutku storitve kaznivega dejanja. Poleg tega so se vsi dogodki, v katerih je Vrhovno sodišče zaznalo elemente (poskusa) umora na zahrbten način, zgodili v zasebnem prostoru, v katerem sta se oškodovanec in storilec zavestno nahajala, bodisi na povabilo oškodovanca ali storilca. Zahrbtnost, ki je bila prepoznana v ravnanjih storilcev, je bila vselej prostorsko in časovno neločljivo povezana z napadom, oškodovanci pa so se v času napada zavedali prisotnosti storilcev.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.