TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
-
Analiziraj sodbo
-
Napiši izvleček
-
Izdelaj povzetek
VSL sodba in sklep I Cpg 287/2003 - ničnost pogodbe - kreditna pogodba
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
16.3.2005
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba in sklep I Cpg 287/2003
INTERNA OZNAKA (*)
VSL05607
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
ničnost pogodbe - kreditna pogodba
PODROČJE VSRS
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
IZREK
Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve
stopnje.
stopnje.
JEDRO
Materialnopravno zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je pogodba o
kreditu nična, ker tožeča stranka ni registrirana za dejavnost bank.
Res je, da kreditne pogodbe lahko sklepajo kot kreditodajalci le
banke (1065. člen ZOR). Vendar po določilu 106. člena ZOR v primeru,
če nična pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge
pogodbe, velja med pogodbenikoma ta druga pogodba, če je to v skladu
z namenom, ki sta ga pogodbenika imela pred očmi ob sklenitvi pogodbe
in če se lahko šteje, da bi bila sklenila to pogodbo, ko bi bila
vedela za ničnost svoje pogodbe. S kreditno pogodbo in aneksi pa sta
pravdni stranki dogovorili višino kredita in rok vračila in obrestno
mero. Pogodba s tako vsebino pa ima vse elemente posojilne pogodbe
(primerjaj 557. in 558. člen ZOR), ki pa je med gospodarskimi
subjekti dopustna. Zato za veljavnost pogodbe ne more biti odločilno,
da sta pravdni stranki pogodbo poimenovali kot kreditno (ki je tudi
sicer le podvrsta posojilne pogodbe), pač pa njena vsebina.
kreditu nična, ker tožeča stranka ni registrirana za dejavnost bank.
Res je, da kreditne pogodbe lahko sklepajo kot kreditodajalci le
banke (1065. člen ZOR). Vendar po določilu 106. člena ZOR v primeru,
če nična pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge
pogodbe, velja med pogodbenikoma ta druga pogodba, če je to v skladu
z namenom, ki sta ga pogodbenika imela pred očmi ob sklenitvi pogodbe
in če se lahko šteje, da bi bila sklenila to pogodbo, ko bi bila
vedela za ničnost svoje pogodbe. S kreditno pogodbo in aneksi pa sta
pravdni stranki dogovorili višino kredita in rok vračila in obrestno
mero. Pogodba s tako vsebino pa ima vse elemente posojilne pogodbe
(primerjaj 557. in 558. člen ZOR), ki pa je med gospodarskimi
subjekti dopustna. Zato za veljavnost pogodbe ne more biti odločilno,
da sta pravdni stranki pogodbo poimenovali kot kreditno (ki je tudi
sicer le podvrsta posojilne pogodbe), pač pa njena vsebina.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.