TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da je obdolženi D.G.

kriv,

da zavestno ni ravnal po predpisih o plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajšal delavce za pravice, ki jim pripadajo, kar je imelo za posledico neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač in izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, s tem, da kot direktor I. d.o.o. s sedežem na naslovu S. vedoma ni ravnal skladno s 131. in 134. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) in 4. ter 7. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIS-1) s tem, da v času od l. 2009 do najmanj junija l. 2011 delavcem J.S., R.F., N.P., S.J., M.Č., V.I., L.B. in S.M.:

a) v nasprotju s 131. členom ZDR ni izplačal regresov oz. sorazmernega dela regresa za l. 2009, 2010 in l. 2011 in jih s tem prikrajšal za pravico do izplačila regresa,

b) v nasprotju s 134. členom ZDR ni izplačal plač, in sicer:

- R.F. od maja 2010 do najmanj decembra 2010;

- N.P. za čas od marca 2010 do najmanj junija 2011;

- S.J. od septembra 2010 do januarja 2011;

- M.Č. od maja 2010 do decembra 2010;

- V.I. od oktobra 2010 do najmanj junija 2011;

- L.B. od oktobra 2010 do najmanj junija 2011, razen plače za maj 2011 in

- S.M. od maja 2010 do najmanj junija 2011;

zaradi česar jih je prikrajšal za pravico do plačila za delo;

c) za vse naštete delavce ni obračunal in plačal prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje skladno s 4. in 7. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIS-1), in sicer za:

- J.S., R.F., N.P. in S.M. za december 2009 in od maja 2010 do najmanj junija 2011;

- S.J. za december 2009 in od maja 2010 do januarja 2011;

- M.Č. za december 2009 in od maja 2010 do decembra 2010;

- V.I. od oktobra 2010 do najmanj junija 2011;

- L.B. od oktobra 2010 do najmanj junija 2011;

zaradi česar jim je odvzel pravico, da bi se jim na podlagi 192. člena istega zakona navedeno obdobje upoštevalo v pokojninsko dobo.

S tem je storil kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1.

Na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 se obdolžencu izreče

pogojna obsodba,

v kateri se mu na podlagi drugega v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1 določi kazen

8 (osem) mesecev zapora,

ki pa ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi 2 (dveh) let ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP se oškodovance L.B., N.P., R.F. in V.I. s premoženjskopravnimi zahtevki napoti na pravdo.

Na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

Obdolženčeva skrb po ohranitvi obstoja družbe in delovnih mest zaposlenih v nastali gospodarski krizi je seveda razumljiva, vendar ga njegove kazenske odgovornosti za predmetno kaznivo dejanje ne razbremenjuje. Kolikor bi namreč obveljalo izpodbijano stališče, bi to lahko kaj kmalu pomenilo, da je delodajalec zaradi varovanja obstoja svoje družbe in tudi zaposlitve delavcev, ki jih potrebuje za svoje poslovanje, le-te upravičen prikrajšati do dogovorjenega plačila in tistega, kar jim po zakonu pripada, to je plače z vsemi predpisanimi prispevki, ki so namenjeni socialni varnosti in regresa. Kot je pojasnilo že Vrhovno sodišče v sodbah I Ips 261/2010 in I Ips 103/2009, ima delavec za opravljeno delo pravico do plačila, kar pomeni dejansko izplačilo.