TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na izvedensko mnenje, to pa je, da ima udeleženec hudo psihično bolezen, neopredeljeno neorgansko psihozo z blodnjavimi vsebinami, kar pomeni, da je zdravljenje nujno potrebno. Ker ga udeleženec zavrača, poleg tega pa je do svojega zdravljenja povsem nekritičen in neuvideven, saj zatrjuje tudi, da zdravljenja ne rabi, s tem huje ogroža svoje zdravje in življenje, kar zadostuje za izrek ukrepa po 39. členu ZDZdr. Zaradi neuvidevnosti v bolezensko stanje udeleženec prave volje glede zdravljenja ni zmožen oblikovati, zato jo v njegovo korist nadomešča sodišče, saj kot je ugotovila izvedenka, mu bo zdravljenje izboljšalo psihično stanje in posledično tudi resne somatske težave. Glede na izvedenkine ugotovitve, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo, da je v psihiatrični bolnišnici postal verbalno agresiven, zmerjal je terapevta in mu grozil, odklanjal je kakršnokoli sodelovanje, ob tem je bil agitiran, nepredvidljiv in je bila podana neposredna nevarnost heteroagresije, je izkazano tudi, da huje ogroža zdravje in življenje drugih. Zato ne drži, da je ogrožanje hipotetično oziroma da sploh ni izkazano.