TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi prve tožene stranke in stranskega intervenienta se zavrneta in se glede prve tožene stranke sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi druge tožene stranke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni, tako, da se tožbeni zahtevek zoper drugo toženo stranko zavrne in se v izreku sodbe sodišča prve stopnje doda nov odstavek, ki glasi: "Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti drugi toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 2.199,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila."

III. Stranski intervenient in tožeča stranka sama krijeta svoje pritožbene stroške.

IV. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti drugi toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 2.046,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bil viličar v trenutku nezgode predvsem v funkciji delovnega stroja in ne prevoznega sredstva. Vožnja oziroma premik čelnega visokoregalnega viličarja med samimi policami je bil v obravnavanem primeru zgolj podrejena funkciji viličarja kot delovnega stroja, ki je z dvigovanjem in spuščanjem košare delavcu omogočal, da opravi delo pregledovanja in iskanja izdelkov v boks kartonih, ki so se nahajali na določeni višini na regalih v skladišču prve tožene stranke. Glede na zadnjo odločbo Sodišča EU C 514/16 z dne 28. 11. 2017 po oceni sodišča druge stopnje zato takšna uporaba viličarja ne spada pod pojem 'uporaba vozil' v smislu 15. člena ZOZP in škoda, ki je z njegovo uporabo nastala ni krita z obveznim zavarovanjem tega viličarja.

Koga šteti za (odškodninsko odgovornega) delodajalca v smislu zgoraj citiranih zakonskih določil, kadar formalni delodajalec napoti delavca na delo k delodajalcu uporabniku?

Sodišče druge stopnje meni, da je v primerih napotitve delavca s strani delodajalca za zaposlitve kot formalnega delodajalca k delodajalcu uporabniku kot de facto delodajalcu tudi v smislu 86. člena ZZVZZ za delodajalca potrebno šteti delodajalca uporabnika, pri katerem je delavec, dejansko vključen v delovni proces in mora izpolnjevati delovne obveznosti po navodilih in pod nadzorom uporabnika. Formalni delodajalec za škodo ne odgovarja poleg uporabnika (solidarno z njim) zgolj zato, ker ima sklenjeno delovno razmerje z delavcem.