TFL Vsebine / Pravna mnenja

Če je pripor odrejen ali podaljšan po 353. členu ZKP, zadeva pa v
dveh mesecih od pravnomočnosti zadnjega sklepa o priporu še ni
predložena višjemu sodišču zaradi odločanja o pritožbah o glavni
stvari, mora zunajobravnavni senat, na podlagi določbe 2. odstavka
199. člena ZKP, po uradni dolžnosti preizkusiti, ali so še podani
priporni razlogi.

Sodišče prve stopnje je obtožencu zaradi nadaljevanega kaznivega
dejanja velike tatvine po 1. in 3. točki 1. odstavka 166. člena KZ
SRS izreklo kazen 2 leti in 6 mesecev zapora. Istočasno mu je s
posebnim sklepom, iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti,
podaljšalo pripor (6. odstavek 353. v zvezi s 3. točko 2. odstavka
191. člena ZKP).
Zunajobravnavni senat (6. odstavek 23. člena ZKP) je po preteku dveh
mesecev od izreka sodbe zoper obtoženca, iz istega pripornega
razloga, na podlagi določbe 2. odstavka 199. člena ZKP, ponovno
podaljšal pripor.
Zoper tak sklep je obtoženec vložil pritožbo, češ, da priporni razlog
ni več podan. Predlagal je odpravo pripora.
Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Menilo
je, da je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno, po izteku dveh
mesecev od izreka sodbe, po uradni dolžnosti spet preizkusilo
utemeljenost pripora. Dejstvo je, da sodba sodišča prve stopnje ob
izteku dvomesečnega pripora, računajoč od dneva pravnomočnosti sklepa
o priporu, izdanega ob izreku sodbe, še ni postala pravnomočna. Zato
je zunajobravnavni senat moral na podlagi določbe 2. odstavka 199.
člena ZKP ponovno preizkusiti, ali še obstajajo priporni razlogi.
Obtoženec je izvrševal kazniva dejanja velike tatvine kot gojenec
prevzgojnega doma bodisi sam, bodisi v sostorilstvu. Zoper njega je
bil odrejen pripor, vendar naknadno odpravljen. obtoženec pa je iz
prevzgojnega doma pobegnil in nadaljeval s kaznivimi dejanji, zaradi
česar so ga spet priprli. Obtoženec je tudi sicer bil brez
zaposlitve. Zato je priporni razlog ponovitvene nevarnosti očitno
podan.