Odločba Sveta za avtorsko pravo

389. Odločba Sveta za avtorsko pravo

Številka: 31229-11/2007

Datum: 10. 12. 2012

O D L O Č B A

Svet za avtorsko pravo (v nadaljevanju: Svet) je v zadevi vlagatelja Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, Ljubljana, Šmartinska 152, proti nasprotni stranki, o zahtevi za določitev primerne tarife in tarife za čas postopka pred Svetom, na podlagi prvega odstavka 157.b člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP) dne 6. 11. 2012

Zahtevi za določitev primerne tarife in tarife za čas postopka pred Svetom se zavrneta.

O stroških postopka bo izdan poseben sklep.

Vlagatelj je dne 12. 9. 2007 zahteval določitev primerne tarife za nadomestila za predvajanje fonogramov med avtobusnim prevozom, tri mesece kasneje, dne 21. 12. 2007 pa je predlagal še določitev tarife za čas postopka pred Svetom.

Navedel je, da je njegova glavna dejavnost kolektivno uveljavljanje in zaščita pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Ustanovljen je bil leta 1997, od leta 2000 pa ima za njeno izvajanje dovoljenje Urada za intelektualno lastnino Republike Slovenije (v nadaljevanju: Urad).

Trdil je, da obveznost plačila nadomestila za predvajanje fonogramov avtoprevoznikov določa 130. člen ZASP (sekundarna uporaba fonogramov). Avtoprevozniki, mednje sodijo tudi avtobusni prevozniki, so združeni v Sekciji za promet pri Obrtni zbornici Slovenije in Združenju za promet in zveze pri Gospodarski zbornici Slovenije. Poudaril je, da je plačevanje nadomestil za uporabo glasbe na javnih prevoznih sredstvih več desetletna praksa v sosednjih državah in državah članicah Evropske Unije.

Na pozive k sklenitvi sporazuma o plačilu nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja vlagatelja, Sekcija za promet Obrtne zbornice Slovenije ni odgovorila; prav tako se ni odzvala na vabilo k pogajanjem, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 33/07 z dne 13. 4. 2007.

Predlagal je naslednjo tarifo za nadomestila za predvajanje fonogramov med avtobusnim prevozom: za javni prevoz na rednih linijah (za mestni, primestni in lokalni notranji promet) v višini 2,38 EUR; 3,58 EUR za medkrajevni promet in 4,77 EUR za mednarodni promet, medtem ko naj bi nadomestilo za turistične prevoze znašalo 17,90 EUR (za notranji promet) in 23,85 EUR (za mednarodni promet). V primeru, da bi se nadomestilo lahko obračunalo po več različnih tarifnih postavkah, se v obzir vzame najvišja (s tem obsega tudi nižje postavke); plačevalo naj bi se mesečno za vsak avtobus z vgrajeno napravo za javno priobčitev in uporabo fonogramov.

Določitev tarife za čas postopka je vlagatelj zahteval dne 21. 12. 2007. Ob tem je zapisal, da sta imeli dve največji podjetji mestnega prevoza v svojem voznem parku manj kot 250 avtobusov.

Svet v novi sestavi je (zaradi časovne oddaljenosti vložitve zahteve) dne 29. 6. 2012 vlagatelja pozval, da izjavi ali pri zahtevah še vztraja. Slednji je pojasnil, da želi odločitev.

Posledično je Svet sklenil, da mora založiti ustrezna sredstva za kritje stroškov njegovega delovanja.(1)

Z nadaljnjim sklepom, z dne 3. 10. 2012, je Svet vlagatelju naložil dopolnitev: da mora opredeliti nasprotno stranko – reprezentativno združenje uporabnikov ter navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoji zahtevi.

Pri tem ga je opozoril na posledice, če ne bo ravnal v skladu z nalogi.

Nanj se je vlagatelj pravočasno odzval; navedel je, da so tri združenja reprezentativna: Avtoprevozniška zbornica, Gospodarska zbornica in Obrtno-podjetniška zbornica. Zbornice je kratko orisal (kdaj so bile ustanovljene, obliko članstva (prostovoljno/obvezno) in način delovanja).