TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Če zagovornik v skrajšanem postopku pravočasno opraviči izostanek z
glavne obravnave z opravičljivim vzrokom in obdolženec ne soglaša z
opravo glavne obravnave brez zagovornika, sodišče pa jo kljub temu
opravi, je lahko podana relativna bistvena kršitev določb kazenskega
postopka po 2. odst. 364. čl. ZKP, (kršitev pravice do obrambe), če
je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Sodišče prve stopnje je spoznalo obdolženca za krivega kaznivega
dejanja lahke telesne poškodbe po 2. odstavku 54. člena KZ RS in mu
izreklo pogojno obsodbo, v okviru te pa določilo kazen 15 dni zapora
in preizkusno dobo enega leta. Obdolžencu je naložilo plačilo
stroškov kazenskega postopka. Zoper sodbo se je pritožil obtoženčev
zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka,
kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotno ter nepopolno
ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožnik je predlagal razveljavitev
napadene sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbeno sodišče je zagovornikovi pritožbi ugodilo. Pritrdilo je
mnenju pritožnika, da je sodišče prve stopnje s sojenjem v odsotnosti
zagovornika, ki je svoj izostanek pravočasno opravičil, bistveno
kršilo določbe kazenskega postopka po 2. odstavku 364. v zvezi s 301.
in 3. odstavkom 442. člena ZKP. Sodišče prve stopnje je zagovornikovo
pravočasno in utemeljeno opravičilo preprosto obšlo, saj zagovornika
sploh ni obvestilo o svojem odklonilnem stališču do predlagane
preložitve obravnave. Procesna kršitev je tem večja, ker je tudi
obdolženec, seznanjen z opravičilom svojega zagovornika, prišel na
obravnavo in prosil za njeno preložitev. Ker sodišče prve stopnje ni
ugodilo predlogu za preložitev glavne obravnave, je obdolženec
demonstrativno zapustil sodišče. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da
sodišče prve stopnje v razlogih svoje sodbe sploh ne omenja, da se je
zagovornik pravočasno opravičil in prosil za preložitev glavne
obravnave. Sodišče prve stopnje zatrjuje, da zagovornik ni predložil
obdolženčevega pooblastila, pri tem pa prezre, da se je tako
pooblastilo nahajalo v spisu istega sodišča oziroma enote, kjer se
obravnava isti dogodek, seveda z drugega zornega kota. Zaradi vsega
navedenega je sodišče druge stopnje zaključilo, da je bila z opravo
glavne obravnave v odsotnosti zagovornika in obdolženca kršena
pravica do obrambe, pri čemer je to vplivalo na zakonitost in
pravilnost sodbe. Obramba se ni mogla izjasniti o vseh dejstvih in
zbranih dokazih. Sodišče prve stopnje ni zaslišalo priče, ki jo je
predlagala obramba. Zaradi tega je sodišče druge stopnje
zagovornikovi pritožbi ugodilo, napadeno sodbo razveljavilo in zadevo
vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.