TFL Vsebine / TFLGlasnik

Kljub omejitvam zaradi ukrepov za preprečevanje covida-19 je naša 5. konferenca Poslovna forenzika o poslovnih, davčnih in finančnih prevarah postregla z bogatimi vsebinami. Boštjan Koritnik, minister za javno upravo, je ob obilici obveznosti našel čas in je, čeprav iz avtomobila, pozdravil udeležence konference.

»Značilnost forenzike je, da se izvaja za nazaj, izid je negotov, zato je treba več truda nameniti preventivi: preglednosti, transparentnosti delovanja zasebnega in javnega sektorja. Zato je ministrstvo za javno upravo razvilo različna javno dostopna orodja, s katerimi je mogoče izvajati številne nadzore. Ponosni smo, da se Slovenija po dostopnosti in odprtosti svojih podatkov uvršča visoko na mednarodnih lestvicah. Slovenija je postala ena od držav OECD, ki daje javnosti na voljo največ informacij.«

Konferenco sta odprla Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex, in dr. Branko Mayr z Visoke šole za računovodstvo in finance, ki je bila tudi letos soorganizatorka konference. Dr. Mayr je v svojem prispevku, podkrepljenem s številnimi praktičnimi izkušnjami, razčlenjeval preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje dejavnosti kot orodje zagotavljanja namenskosti porabe javnih sredstev. Namenskost je že v luči virov financiranja javne porabe, o čemer je govorila Irena Drmaž z Ministrstva za finance, posebnega pomena.

O pomenu transparentnosti pri porabi javnih sredstev, kar se je izkazalo kot rdeča nit konference, je v luči zakonodaje in prakse govorila odvetnica Veronika Cukrov, nato pa je Ivan Simič, zdaj generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije, iz osebnih izkušenj odgovarjal na dilemo, ali je vsaka davčna goljufija res goljufija. Ne da bi spet izrekel obilo kritik novinarjev in aferaštva, ki v primeru oprostitve goljufov ne najde prostora v medijih, da bi poročali tudi o tem in rehabilitirali ljudi.

Zlato Tavčar, ki je povezovala konferenco, je zanimalo zlasti Simičevo uveljavljanje na odgovornem mestu. »Od sodelavcev v prvi vrsti zahtevam zakonite odločbe,« je dejal Simič. »Ne nameravam se vmešavati v postopke, saj imam dovolj drugega dela. Zato smo se z mnogimi davčnimi svetovalci in predavatelji zunaj Fursa dogovorili, da bomo organizirali predavanja za zaposlene, da spoznajo še drugo stran. Pogledali bomo tudi, ali obstaja o neki zadevi že odločitev druge stopnje, saj moramo upoštevati to odločitev pri našem naslednjem odločanju – ne bomo kot v preteklosti trmarili z nekimi našimi odločitvami.«

Posebno aktualen za današnji čas je bil Klaudijo Stroligo, svetovalec Svetovne banke, Združenih narodov in Sveta Evrope za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Spregovoril je o vlogi uradov za preprečevanje pranja denarja pri odkrivanju goljufij na škodo javnih sredstev.

»Po 20 letih je Slovenija, ki je bila deset let najuspešnejša med 27 državami članicami Sveta Evrope glede preprečevanja pranja denarja oziroma delovanja urada, ob zadnjem monitoringu delovanja urada komajda prišla skozi. Razlogov je veliko. Zamujali smo s sprejemanjem zakonodaje, tudi ocena tveganja pranja denarja in financiranja terorizma ni bila narejena pravočasno.«

Stroligo je posebej opozoril na trenutne kadrovske cunamije. »Pred dvema letoma so zamenjali direktorja urada in na ta položaj postavili človeka, ki na tem področju ni izobražen in nima nikakršnih izkušenj. Dvakrat so mu podaljšali vršilstvo dolžnosti. Zakaj? Ker v tem primeru kandidatu ni treba izpolnjevati pogojev. Po enem letu so imenovali novega človeka, ki prav tako nima nikakršnih izkušenj. Posledica je, da so trije ključni ljudje, ki niso bili pripravljeni sodelovati pri demontaži urada, odšli stran.« Seveda Stroligo ob tem ni mogel nekritično mimo zamenjav na policiji in aktualnih sprememb zakonodaje.

Prvi dan konference je sklenila izjemno pestra okrogla miza, ki jo je povezovala Zlata Tavčar. Voditeljica je poudarila, da je dotedanji potek konference v luči odkrivanja in preprečevanja zlorab na račun javnih sredstev nedvomno postregel z ugotovijo, da sta predvsem integriteta in transparentnost ključna pri doseganju tega cilja. »To velja tako za postopke kot za podatke,« je dejala Tavčarjeva.

Zlata Tavčar je spomnila, da sočasno kot naša konferenca v Sloveniji poteka tudi Mednarodni teden o ozaveščanju o prevarah. Gre za dogodek v organizaciji največje svetovne organizacije o ozaveščanju o finančnih prevarah (ACFE). Letos je teden tudi v Sloveniji potekal že petič pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja in v organizaciji močnega tima partnerjev. »Po podatkih ACFE Slovenije je gospodarski kriminal v Sloveniji v porastu in je leta 2019 obsegal 238 milijonov evrov, obravnavali so pet tisoč kaznivih dejanj. Samo v prvem polletju letošnjega leta je gospodarski kriminal, to je štiri tisoč kaznivih dejanj, terjal 92 milijonov evrov škode.«

Na okrogli mizi so sodelovali Boštjan Koritnik, minister za javno upravo, Klaudijo Stroligo, dr. Jury Sidorovich, vodja oddelka forenzike za jadransko regijo v Deloitte, mag. Ivan Simič in dr. Branko Mayr.

Drugi dan konference je bilo še zlasti vredno prisluhniti profesorjema z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Metki Tekavčič in Dušanu Mramorju o danes tako pomembni opredelitvi in pomenu javnih in nejavnih virov financiranja javnega zavoda, denimo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Še posebno aktualen je bil poleg drugih govorcev Jury Sidorovich, ki je govoril o zlorabah in goljufijah na račun državnih pomoči za odpravo posledic epidemije. Tudi na tem področju po njegovem ne gre brez tako imenovanega trikotnika prevar: motivacija in spodbuda, druga točka je priložnost, tretja pa realizacija. »Ravno v tem času smo z državnimi pomočmi ustvarili idealne pogoje, preveč priložnosti je bilo za ’easy money’,« je prepričan Sidorovich »posledice pa bomo morda zaznali čez tri, pet ali deset let.«

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!