1787. Navodila za prilagajanje izrednega študija v višjem strokovnem izobraževanju
Na podlagi drugega odstavka 55. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04) in na predlog Komisije za akreditacijo višješolskih študijskih programov z dne 7. 7. 2010 je Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje na 124. seji dne 12. 7. 2010 sprejel in na 134. seji dne 17. 2. 2012 dopolnil
N A V O D I L A
za prilagajanje izrednega študija v višjem strokovnem izobraževanju
S temi navodili se urejajo skupne osnove pri prilagajanju izrednega študija v višjem strokovnem izobraževanju.
V skladu z Zakonom o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04, v nadaljnjem besedilu: zakon) je mogoče izrednim študentom prilagoditi obseg in organizacijo študija.
Višja šola je pri načrtovanju in izpeljavi prilagoditev v skladu s temi navodili strokovno avtonomna, dolžna pa je izpeljevati take prilagoditve, ki izrednim študentom omogočajo doseganje kreditov, opredeljenih s študijskim programom.
2. Vrednotenje programov in njihovih delov v izrednem študiju
Ne glede na vrste in načine prilagoditev v obsegu in organizaciji se v izrednem študiju pridobi za celoten študijski program in za vsak njegov del (predmet, modul) enako število kreditnih točk, kot v rednem študiju.
II. PRILAGODITVE V OBSEGU IZREDNEGA ŠTUDIJA
3. Časovna izvedba izrednega študija
Izredni študij po posameznem študijskem programu se lahko izvaja v celoti manj, enako ali več časa kot redni, vendar ne več kot tri leta. Časovna izvedba izrednega študija je odvisna od ugotovljenega predznanja in izkušenj izrednih študentov, od hitrosti njihovega napredovanja po programu, od izbrane organizacijske oblike izrednega študija ter drugih pogojev, ki vplivajo na potek študija.
Pri določanju časovne izvedbe izrednega študija lahko višja strokovna šola v programu različno skrajšuje ali podaljšuje izvajanje posameznih delov študijskega programa (predmetov in/ali modulov).
Pri programskih enotah, pri katerih gre za varovanje zdravja oziroma varovanje življenja, mora izvajalec zagotoviti tak obseg kontaktnih ur, s katerimi zagotovi uresničitev ciljev varovanja zdravja in življenja. Ne glede na prvi odstavek tega člena se mora pri kandidatih brez predznanja in izkušenj izvesti polno število kontaktnih ur.
4. Začetek in konec študijskega leta
Znotraj študijskega leta, določenega z zakonom, lahko višja strokovna šola za izredni študij določi drugačen začetek, razporeditev in trajanje izobraževanja.
5. Časovna organizacija študijskega leta
Če izvajalec na podlagi strokovne ocene presodi, da je to primerno, lahko določi, da s študijskim programom določen obseg posameznega študijskega leta v izrednem študiju izvede tudi v manj kot 37 tednih, lahko pa v daljšem času, vendar ne več kot v letu in pol.
6. Tedenski obseg organiziranega študijskega dela
Tedenski obseg predavanj, vaj in drugih oblik organiziranega študijskega dela izrednih študentov se določa v odvisnosti od organizacijske oblike izrednega študija ter zaposlitvenega statusa izrednih študentov in lahko obsega manj kot 20 ur, v nobenem primeru pa ne več kot 40 ur.
Če je v posamezni študijski skupini več kot petina izrednih študentov, ki so zaposleni, je lahko tedenski obseg predavanj, vaj in drugih oblik organiziranega študijskega dela največ 16 ur.
Izjemoma, kadar gre za vaje v delovnih organizacijah ali druge posebne oblike študijskega dela, ki jih ni mogoče izpeljati drugače, je dopusten tudi večji tedenski obseg organiziranega študijskega dela, vendar je večji obseg mogoč največ deset tednov v študijskem letu.
III. PRILAGODITVE V ORGANIZACIJI IZREDNEGA ŠTUDIJA
7. Organizirano študijsko delo in samostojno učenje v izrednem študiju
V izrednem študiju poteka študij kot organizirano študijsko delo in kot samostojno učenje.