TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija zoper sklep o stroških sodišča druge stopnje se zavrže.

Reviziji zoper sodbo se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se zavrne pritožba tožene stranke zoper II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje in se v tem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

V preostalem se revizija zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v višini 4.156,20 EUR v roku 15 dni od prejema te odločbe, od tedaj dalje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodno varstvo, ki ga uživa imetnik znamke, mora biti enako v vseh primerih kršenja pravic iz znamke. Zgolj dejstvo, da je bila kršitev storjena z uvozom, imetniku znamke ne jemlje pravice do uveljavljanja zahtevkov po 121. in 121.a členu ZIL-1. Zato je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da je uničenje spornega zaseženega blaga predmet carinskega in ne pravdnega postopka. Zahtevek tožeče stranke za uničenje spornega blaga (ki mu tožena stranka ni ugovarjala), je zato utemeljen.

Vprašanje stroškov skladiščenja in manipulacije z zaseženim blagom nima neposredne povezave s samo kršitvijo, namen sodnega varstva po 121. členu ZIL-1 pa je predvsem v prenehanju kršitve pravice in vzpostavitvi stanja pred kršitvijo. Odločitev sodišča druge stopnje, da je zahtevek za naložitev stroškov skladiščenja blaga in manipulacije z zadržanim blagom toženi stranki materialnopravno neutemeljen, je tako pravilna.