TFL Vsebine / TFLGlasnik

Pričakovati je, da bodo slovenska sodišča v letu 2025 zaposlovala predvsem kriminalne združbe, ki so trgovale z drogo, saj trenutno že poteka ali se še napoveduje sojenje vsaj petim večjim skupinam. Krško in novomeško sodišče bodo še naprej obremenjevala sojenja zaradi organiziranja nezakonitih prehodov meje, koprsko pa gospodarski kriminal.

Zapisane besede zelo nekritično delajo krivico več kot 800 sodnikom in več kot 3.000 zaposlenim javnim uslužbencem v slovenskem pravosodju. Pravilno bi bilo zapisati, da bodo slovensko javnost in kazenske sodnike zaposlovale prej omenjene kriminalne združbe. Kriminalne zadeve, sploh če se pred sodniki znajde kriminalna združba ali nekdo ugleden, pa še zdaleč niso prava resnica o delu slovenskega pravosodja. Podatki za leto 2024 statistično še niso docela obdelani, a dober približek so podatki za leto 2023. V tistem letu so sodišča opravila 84.500 narokov, povprečni čas rešitve pomembnejših zadev je bil 8,7 meseca.

Ministrstvo za pravosodje v metodoloških osnovah za izvajanje statističnih raziskovanj o poslovanju sodišč določi, katere zadeve se štejejo za pomembnejše in katere za druge. Medtem ko pri pomembnejših zadevah praviloma sodni postopek poteka z vsemi procesnimi jamstvi in ga vodi sodnik, gre pri drugih zadevah za bolj formalizirane postopke, ki se pogosto vodijo na nižji ravni in je vključitev sodnika potrebna le izjemoma. Med pomembnejše zadeve spadajo denimo odločanje v pravdah, gospodarskih, delovnih in socialnih ter upravnih sporih, družinskopravne zadeve, insolvenčne zadeve, preiskava in kazensko sojenje, prekrškovni postopek in odločanje o pravnih sredstvih. Med druge zadeve spadajo izvršba in zavarovanje, zemljiška knjiga, sodni register, izdaja plačilnih nalogov, posamezna preiskovalna dejanja v kazenskih postopkih, pa tudi odločanje o brezplačni pravni pomoči, pomoči med sodišči …

O tem, da je pravosodje še vse kaj drugega poleg odmevnih zadev v javnih medijih, izpričuje tudi pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2024. V njem so analitiki že v uvodnih poglavjih jasno poudarili: »Ne glede na model nacionalnega pravosodnega sistema ali pravno tradicijo, na kateri temelji, so bistveni parametri uspešnega pravosodnega sistema učinkovitost, kakovost in neodvisnost. V pregledu stanja so predstavljeni predvsem kazalniki, ki se nanašajo na civilne, gospodarske in upravne zadeve, ter, če so podatki na voljo, določene kazenske zadeve, to so zadeve v zvezi s pranjem denarja na sodiščih prve stopnje.«

Prav tako avtorji pregleda stanja ne skrivajo ambicij, da lahko imajo kazalniki o uspešnosti nekega pravosodnega sistema, ki podpira pravno državo, pozitiven ekonomski učinek. Kjer in kadar pravosodni sistem zagotavlja uveljavljanje pravic, je večja verjetnost, da bodo upniki posojali, transakcijski stroški se zmanjšujejo in verjetneje je, da bodo podjetja vlagala, imela večje zaupanje in bodo odvrnjena od oportunističnega ravnanja.

Že ena prvih ocen stopnje reševanja civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev uvršča Slovenijo do praga 100 odstotkov, kar pomeni, da sodišča sproti rešijo vse zadeve iz tega pripada.

Se je pa Slovenija dokaj slabo odrezala pri ocenah širše javnosti glede zaznane neodvisnosti sodstva (po podatkih Eurobarometra). Manj kot pet odstotkov anketiranih meni, da je neodvisnost sodstva zelo dobra, da je dokaj dobra, pa meni v povprečju slabih 50 odstotkov vprašanih. Kar je glede na podobo slovenskega pravosodja v medijih in v političnih nastopih pričakovano, to pa utemeljujejo tudi razlage vprašanih o razlogih za to. Analitiki so razloge strnili v tri skupine. Na prvem mestu je, da status in položaj sodnikov ne zagotavljata njihove ustrezne neodvisnosti. Na drugem mestu je vmešavanje ali pritiski zaradi gospodarskih ali drugih posebnih interesov in nazadnje vmešavanje ali pritiski vlade in politikov.

Skorajda vrhunsko pa se je Slovenija odrezala pri oceni, kaj podjetja menijo o uspešnosti zakonodaje in sodišč na področju zaščite naložb. Najmanj 10 odstotkov je zelo prepričanih, več kot 60 odstotkov pa je dokaj prepričanih o njihovi uspešnosti.

Glede doseganja boljšega javnega mnenja o pravosodju je pred kazenskimi sodniki vendarle nekaj pomembnih in že kar razvpitih zadev poleg omenjenih kriminalnih združb. Po podatkih STA na področju gospodarskega kriminala je pričakovati odločitev višjega sodišča o pritožbi v zadevi ljubljanskega župana Zorana Jankovića in šestih soobtoženih, ki jim očitajo oškodovanje evropskih sredstev in preslepitev bank pri gradnji Stožic. Na prvi stopnji so bili vsi oproščeni.

Še vedno ni znano, kdaj bi se lahko začela glavna obravnava v zadevi, v kateri Jankoviću in šestim soobtoženih očitajo nepravilnosti s hladilno strojnico v Stožicah. Predobravnavni narok je bil pred tremi leti, ko so se vsi izrekli za nedolžne.

Še vedno čaka na glavno obravnavo tudi sojenje nekdanjemu državnemu sekretarju Andreju Horvatu in soobtoženim zaradi očitkov o zlorabi položaja pri delitvi sredstev za Pomurje. Tudi v tej zadevi je bil predobravnavni narok pred tremi leti.

Od drugih pomembnejših gospodarskih zadev se bo nadaljevalo sojenje nekdanjemu prvemu možu Telekoma Bojanu Dremlju in soobtoženim, ki jim tožilstvo očita sporne posle na Kosovu, višje sodišče pa naj bi odločilo o pritožbah na obsodilo sodbo nekdanjemu lastniku Koloseja Sergeju Racmanu zaradi obtožb o oškodovanju upnikov družbe.

Na mariborskem sodišču na področju gospodarske kriminalitete naj bi epilog dočakalo še zadnje sojenje nekdanjima članoma nekoč državne Nove KBM Matjažu Kovačiču in Manji Skernišak. Očitajo jima zlorabo položaja pri poslih s hrvaškimi nepremičninami. Ker je proces zaradi zdravstvenih težav Skernišakove potekal počasi, ji senat sodi posebej.

Na okrožnem sodišču v Kopru poteka več postopkov proti nekaterim vidnim gospodarstvenikom zaradi poslov izpred poldrugega desetletja. Pri tem se bliža koncu sojenje Robertu Časarju in drugim nekdanjim vodilnim v Luki Koper zaradi obtožb o zlorabi položaja pri nakupu deleža v slovaški špediterski družbi TTI. Na sojenju Bojanu Petanu, Bogdanu Pušniku in soobtoženim zaradi očitkov o zlorabi položaja v primeru izčrpavanja DZS naj bi v začetku leta prišle na vrsto priče. Na sodišče bodo najbrž spet povabili tudi nekdanjega predsednika uprave Intereurope Andreja Lovšina, obtoženega zlorabe položaja ob nakupu logističnih centrov v Rusiji in Ukrajini. Zadnjih nekaj let so v odgovor redno prejemali zdravniška opravičila.