TFL Vsebine / TFLGlasnik

Temeljni predpis, ki sicer določa pravice in obveznosti delavca (med drugim tudi taksativno našteva primere delavčevih kršitev iz naslova bolniškega dopusta, ki lahko vodijo v izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca) oziroma delodajalca iz naslova delovnega razmerja je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delavčeva bolniška odsotnost z dela pa je navadno opredeljena tudi v internih aktih delodajalca (Pravilnik o delovnem razmerju in bolniških zadržanostih z dela, Pravilnik o varstvu pri delu itd.), kar slednjemu omogoča, da ukrepa tudi v primeru, ko na podlagi delavčeve pogoste bolniške zadržanosti od dela z utemeljeno verjetnostjo lahko sklepa, da delavčeva odsotnost z dela ni upravičena.

Preverjanje delavčevega bolniškega dopusta dejansko pomeni ugotavljanje njegovega ravnanja v času, ko je bolniško odsoten z dela, pri čemer je za pravni položaj delavca bistveno, da njegovo ravnanje ni nasprotju z navodili osebnega/imenovanega zdravnika o ravnanju v času zadržanosti od dela.¹ Povedano drugače: ravnanje delavca ne sme vplivati na morebitno poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja in s tem na podaljšanje bolniške odsotnosti z dela. Kadar je delavec zadržan z dela zaradi bolezni ali poškodbe, je namreč dolžan spoštovati navodila pristojnega zdravnika (t. i. bolniški red). V praksi se pogosto zgodi, da ima delavec v času bolniške zadržanosti z dela omejen režim gibanja, in prav v takih primerih, ob predpostavki, da delodajalec utemeljeno sklepa, da delavec krši bolniški red, se pogosto zgodi, da tudi preverja ravnanje delavca v času bolniške odsotnosti z dela.²

Pravica do preverjanja delavčeve bolniške odsotnosti je neposredno povezana z obveznostjo plačevanja nadomestila, zato bo v primeru, da bolniška odsotnost traja manj kot 30 dni, slednjo povečini preverjal delodajalec; če traja več kot 30 dni, pa v večini Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – ZZZS (lahko pa tudi delodajalec). V praksi se velikokrat zgodi, da morebitne kršitve bolniškega dopusta preverjajo detektivi in detektivske družbe, ki so za opravljanje svoje dejavnosti tudi registrirane skladno z zahtevami Zakona o detektivski dejavnosti,³ večinoma pa jih za to pooblasti delodajalec.

Dolžnosti delavca, ki je na bolniškem dopustu

Delavec mora v času trajanja bolniškega dopusta spoštovati navodila zdravnika o morebitnem odrejenem strogem počitku ali dopustnem gibanju (po navodilih zdravnika se delavec, ki je na bolniškem dopustu, praviloma lahko giblje le v kraju stalnega bivališča, ne pa tudi v tujini ali izven kraja bivanja). Prav tako mora delavec spoštovati navodila zdravnika o morebitnem odrejenem strogem počitku ali dopustnem gibanju v času bolniškega dopusta. V navodilih za zdravljenje na domu je zapisano, ali delavec, ki je začasno zadržan zaradi bolezni, lahko zapušča dom in se giba zunaj (kraj bivanja lahko delavec v tem primeru zapušča le z dovoljenjem zdravnika⁴ in seveda v primeru, ko to ne poslabša poteka njegovega zdravljenja).

Navodila za zdravljenje naj bi delavec s strani zdravnika prejel vedno, ko mu je odobren bolniški dopust, prav tako naj bi bila ta navodila zapisana v njegovo zdravstveno kartoteko. Problem, ki se pogosto pojavlja v praksi, je ta, da delavec bodisi teh navodil od zdravnika ne prejme (pogosto je tako, da so »le« del zdravstvene kartoteke, pri čemer pa delavec z njimi ni seznanjen) bodisi so navodila nepopolno obrazložena ali prekratka. Če delavec ne prejme (popolnih) navodil za zdravljenje, tudi ne more vedeti, kaj mu je v času bolniškega dopusta dovoljeno in kaj ne. Do težav pa praviloma pride šele v primeru, ko je delavcu očitano, da krši dolžnosti iz naslova bolniškega dopusta. Dejstvo je, da bo delodajalec (ali pristojna oseba ZZZS) v praksi v postopku preverjanja morebitnih kršitev iz naslova bolniškega dopusta sprva vedno preverjal, kaj je zapisano v navodilih zdravljenja, ki jih je izdal pristojni zdravnik. Šele na tej podlagi, ob neposredno zaznanih ugotovitvah, bo lahko podana ocena, ali delavec dejansko krši dolžnosti iz naslova bolniškega dopusta ali ne.

Tudi navedba v zdravstveni kartoteki »bolnik naj se zdravi doma« v popolnosti ne reši problematike preverjanja morebitnih kršitev, saj ni točno jasno, kaj vse je za delavca v času bolniškega dopusta dovoljeno in kaj ne (navadno je tako, da mora biti v takem primeru delavec vseskozi doma, razen v primeru, ko mora obiskati zdravnika, se odzvati na vnaprej znan termin za določeno zdravstveno preiskavo ipd.). A vendarle naj bi v navodilih za zdravljenje bilo jasno zapisano tudi, v katerih primerih je delavcu dovoljen izhod (na primer zaradi nujnih opravkov, fizioterapije, ki je nujna v procesu zdravljenja, sprehoda, ki pozitivno vpliva na njegov proces zdravljenja, pod pogojem, da njegovo zdravstveno stanje to dopušča). Le na tak način se bo namreč delavec lahko izognil očitkom, da krši dolžnosti iz naslova bolniškega dopusta.

Meje preverjanja podatkov o delavčevi bolniški odsotnosti

Delodajalec je načeloma upravičen od zdravstvene ustanove zahtevati, da mu posreduje podatke o t. i. bolniškem redu delavca, vendar lahko zahteva le tiste podatke, ki so nujno potrebni za ugotavljanje delavčevih zmožnosti in njegovega upoštevanja navodil za zdravljenje na domu, medtem ko delodajalec nikakor ni upravičen do zbiranja podatkov o zdravstveni diagnozi svojega delavca.

Na tem mestu se poraja vprašanje, ali je osebni zdravnik dolžan delodajalcu posredovati podatke o režimu delavčevega zdravljenja (ki vključujejo navodila delavcu o morebitnem strogem počitku ali dopustnem gibanju). Iz mnenja Informacijskega pooblaščenca⁵ je razvidno, da varovanje osebnih podatkov v delovnih razmerjih narekuje, da delodajalec (oziroma po njegovem pooblastilu detektiv) od osebnega zdravnika lahko pridobiva podatke o režimu gibanja delavca in podatek o predvidenem času odsotnosti, vendar pa mu ta teh podatkov ni dolžan posredovati. Informacijski pooblaščenec poleg tega v svojih smernicah še navaja, da če se zdravnik vendarle odloči, da bo delodajalcu ali njegovemu detektivu navedene podatke posredoval, mora paziti, da ne posreduje pacientovih osebnih podatkov, kot so na primer diagnoza bolezni ali poškodbe, saj za to ni podana ustrezna zakonska podlaga.

Glede na to, da živimo v času, ko tudi informacijska tehnologija delodajalcem »pomaga« pri preverjanju morebitnih delavčevih kršitev, se poraja vprašanje, ali je z vidika varstva osebnih podatkov pravno dopustno, da delodajalec prek javno dostopnega profila, ki ga ima delavec na družbenem omrežju, pridobi podatke, da je bil delavec v času zadržanosti od dela zaradi bolezni izven kraja bivanja, in te podatke uporabi za dokazovanje v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Informacijski pooblaščenec je v zvezi s tem v svojih smernicah⁶ pojasnil, da pridobitev (predvsem na način vpogleda v javno dostopni profil in zabeleženja uradnega zaznamka o tem) osebnih podatkov iz javno dostopnih virov (na primer pridobitev fotografije in osebnih podatkov z odprtega delavčevega profila na Facebooku) ne pomeni kršitve določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov⁷ (GDPR) oziroma Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).⁸ Točka (b) prvega odstavka 5. člena GDPR določa, da morajo biti osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; nadaljnja obdelava za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinsko raziskovalne namene ali statistične namene v skladu z 89. členom GDPR ne velja za nezdružljivo s prvotnimi nameni. Dejstvo, da so nekateri osebni podatki javno dostopni, še ne pomeni, da se lahko ti podatki uporabljajo za kakršenkoli namen, na primer za vzpostavitev nove zbirke osebnih podatkov. Tudi v skladu z določbo 16. člena ZVOP-1 se namreč osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s takimi nameni, če zakon ne določa drugače. Uporaba fotografij in podatkov, pridobljenih z odprtega (javnega) delavčevega profila na Facebooku, pri vodenju postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi določb 110. člena ZDR-1 (nespoštovanje navodil zdravnika v času bolniške odsotnosti) tako ne pomeni kršitev določb GDPR oziroma ZVOP-1, saj gre za uporabo podatkov za zakonit namen, določen v 48. členu ZDR-1.⁹

Delavčeva zloraba bolniškega dopusta in dokazovanje

Med razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi razlogov na strani delavca ZDR-1 v osmi alineji prvega odstavka 110. člena med drugim določa tudi delavčeve kršitve iz naslova bolniškega dopusta. Za kršitev gre, ko delavec v času trajanja bolniške odsotnosti z dela:

• brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije zapusti kraj prebivanja,¹⁰
• se ukvarja s pridobitno dejavnostjo ali
• ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije.

V primeru zlorabe bolniškega dopusta so lahko delavcu izrečene disciplinske sankcije iz naslova delovnega razmerja v skladu z določbo 172. člena ZDR-1, ki določa, da je v tem primeru delavcu v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti lahko izrečen opomin ali druge disciplinske sankcije, pomembno pa je, da disciplinska sankcija ne more in ne sme poslabšati delovnopravnega položaja delavca. Kot je bilo že navedeno, pomeni najhujšo sankcijo za kršitve bolniškega dopusta s strani delavca izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbo 110. člena ZDR-1, pri čemer je dokazno breme v tem primeru na strani delodajalca. Slednji mora namreč dokazati obstoj odpovednega razloga iz 110. člena ZDR-1 ter tudi obstoj tistih okoliščin in interesov, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Navesti in dokazati mora konkretne okoliščine in interese, ki utemeljujejo nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja z delavcem zaradi storjene kršitve pogodbene ali druge obveznosti. Ne zadošča, da delodajalec le navede 110. člen ZDR-1 kot pravno podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi.¹¹

Dokaj bogata je tudi sodna praksa v zvezi s presojo odpovednih razlogov pri zatrjevanju morebitne nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Vrhovno sodišče RS je v eni od sodb¹² zapisalo, »da je odpovedni razlog podan, ker je tožnica v času zadržanosti z dela zaradi bolezni odpotovala iz kraja bivanja, ne da bi za to imela (vsaj naknadno) odobritev zdravnika. V konkretnem primeru namreč ni pomembno, kako je potovanje vplivalo na potek zdravljenja tožnice. Že iz same vsebine odpovednega razloga jasno izhaja, da se delodajalec seznani z njim šele, ko izve, kakšna navodila je delavcu dal zdravnik in ali je odobril njegov odhod iz kraja bivanja.«

Podobno se je Vrhovno sodišče izreklo tudi v drugih sodbah, kjer je obravnavalo smiselno enaka pravna vprašanja.¹³

Sklep

Vsekakor je preverjanje morebitnih kršitev iz naslova bolniškega dopusta lahko v neki meri problematično, in sicer z vidika pridobitve delavčevih zdravstvenih podatkov in z vidika dokazovanja morebitnih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Prav tako bi bilo smiselno obseg pravil o ravnanju delavca v času začasne zadržanosti z dela iz zdravstvenih razlogov definirati na način, da bi bila pravila jasno definirana in da bi bil delavec v celoti seznanjen z njimi. Le tako bo namreč mogoče zagotoviti ustrezno pravno varstvo delavčevega delovnopravnega položaja.

¹ Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v drugem odstavku 233. člena določajo, da mora zavarovanec (delavec) prejeti navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela. V času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege mora zavarovanec, ki se zdravi doma, v času takšne zadržanosti biti na svojem domu. Odsotnost z doma je možna ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja, oziroma,če zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredi ali dovoli. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika.

² Zaradi zagotovitve dokaznega gradiva za morebiten kasnejši sodni postopek je v postopku kontrole delavčeve zadržanosti z dela slednjega dovoljeno fotografirati med odhodom od doma, ni pa dovoljeno delavca posneti v njegovem stanovanju ali mu sistematično slediti in ga snemati. Pridobivanje dokazov na podlagi fotografiranja je tako mogoče le na javno dostopnih krajih.

³ Ur. l. RS, št. 17/11 in nasl.

⁴ V skladu s stališčem sodne prakse ni potrebna izrecna odobritev pristojnega zdravnika za odhod iz kraja bivanja. Odobritev je lahko tudi konkludentne narave oziroma lahko zdravnik odhod odobri naknadno. Vendar pa je potrebno naknadno odobritev zdravnika presojati v okviru njegovih predhodnih navodil. Sodišče mora ugotoviti, kakšna navodila je dal zdravnik delavcu,in ali je ta navodila mogoče razumeti kot dovoljenje za odhod iz kraja bivanja oziroma odpotovanje.

⁵ Mnenje IP RS, št. 0712-1/2019/1260, 24. maj 2019.

⁶ Smernice Informacijskega pooblaščenca RS, Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, 25. november 2019.

⁷ Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

⁸ Zakon o varstvu osebnih podatkov, Ur. l. RS 94/97 in nasl.

⁹ Člen 48 ZDR-1 določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

¹⁰ Sodba in sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 108/2007 z dne 22. aprila 2008 govorita o tem, da pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne določajo, da je v primeru odobritve odhoda iz kraja bivanja osebni zdravnik zavarovanca vezan na navodila imenovanega zdravnika oziroma,da so ta navodila dejanska ovira za dovolitev odhoda izven kraja bivanja s strani osebnega zdravnika. Za odobritev odhoda izven kraja bivanja tako na primer zadošča vnaprejšnja odobritev osebnega zdravnika.

¹¹ Več o tem tudi sodba VS RS VIII Ips 339/2007 z dne 7. oktobra 2008.

¹² Več o tem tudi sodba VS RS VIII Ips 183/2015 z dne 26. januarja 2016.

¹³ Glej denimo sodbo VS RS VIII Ips 37/2017 z dne 5. septembra 2017. V njej je Vrhovno sodišče zapisalo, da je »nesporno, da navodilo za gibanje v kraju bivanja ni vsebovalo tudi dovoljenja za odhod v kraj XY. Tožnica je kršila jasno navodilo osebne zdravnice za zdravljenje. Pri tem ni bistveno, ali je vedela, da mora za vsako pot iz kraja bivanja imeti dovoljenje osebne zdravnice. Tudi ni bistveno, ali bi osebna zdravnica tožnici dovolila, da odpotuje, če bi jo tožnica vprašala. Tožnica je iz kraja bivanja odpotovala brez odobritve osebne zdravnice, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1)« Podobno tudi v sodbi VS RS III Ips 101/2014 z dne 24. novembra 2014.