Varovanja čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganji
—
MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake
—
MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev
—
MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje
Številna poročajoča podjetja imajo finančne naložbe v poslovanje v tujini (kot je opredeljeno v 8. členu MRS 21). Tako poslovanje v tujini so lahko odvisna podjetja, pridružena podjetja, skupna vlaganja ali podružnice. MRS 21 zahteva, da podjetje določi funkcijsko valuto za vsako poslovanje v tujini kot valuto izvirnega gospodarskega okolja te enote. Podjetje mora pri prevedbi izidov in finančnega stanja poslovanja v tujini v predstavitveno valuto pripoznati tečajne razlike v drugem vseobsegajočem donosu, dokler poslovanja v tujini ne odtuji.
Obračunavanje varovanja pred valutnim tveganjem, ki izhaja iz čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini velja samo, če so čista sredstva tega poslovanja v tujini vključena v računovodskih izkazih. ►M32 ( 70 ) ◄ Postavka, ki je varovana pred valutnim tveganjem, ki izhaja iz čiste finančne naložbe v poslovanje v tujini, je lahko znesek čistih sredstev, ki je enak ali nižji od knjigovodske vrednosti čistih sredstev poslovanja v tujini.
MRS 39 zahteva določitev primerne pred tveganjem varovane postavke in primernih instrumentov za varovanje pred tveganjem v razmerju obračunavanja varovanja pred tveganjem. Če je določeno razmerje varovanja pred tveganjem, se v primeru varovanja čiste finančne naložbe pred tveganjem, dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje čiste naložbe pred tveganjem, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in je vključen v tečajne razlike, ki izhajajo iz prevedbe izidov in finančnega stanja poslovanja v tujini.
Podjetje, ki veliko posluje v tujini, je lahko izpostavljeno številnim valutnim tveganjem. To pojasnilo daje napotke za prepoznavanje valutnih tveganj, ki so primerna za varovano tveganje pri varovanju čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganjem.
MRS 39 podjetju dovoljuje, da kot instrumente za varovanje pred valutnim tveganjem označi izpeljani ali neizpeljani finančni instrument (ali kombinacijo izpeljanih in neizpeljanih finančnih instrumentov). To pojasnilo daje napotke, kdaj je v skupini instrumente za varovanje pred tveganjem, ki so varovanja čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganji, mogoče posedovati, da so primerni za obračunavanje varovanja pred tveganjem.
MRS 21 in MRS 39 zahtevata, da se kumulativne zneske, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, ki se nanašajo na tečajne razlike, ki izhajajo iz prevedbe izidov in finančnega stanja poslovanja v tujini ter dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot uspešno varovanje čiste naložbe pred tveganjem, prerazvrstiti iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve, ko obvladujoče podjetje odtuji poslovanje v tujini. To pojasnilo daje napotke, kako naj podjetje določi zneske, ki jih je treba prerazvrstiti iz lastniškega kapitala v poslovni izid, za instrument za varovanje pred tveganjem in varovano postavko.
To pojasnilo velja za podjetje, ki varuje valutna tveganja, ki izhajajo iz čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini, in želi izpolniti pogoje za obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z MRS 39. Zaradi prikladnosti se to pojasnilo nanaša na tako podjetje, kot je obvladujoče podjetje, in računovodske izkaze, v katerih so čista sredstva poslovanja v tujini vključena kot konsolidirani računovodski izkazi. Vsa sklicevanja na obvladujoče podjetje enako veljajo za podjetje, ki ima čisto finančno naložbo v poslovanju v tujini, ki je skupni podvig, pridruženo podjetje ali podružnica.
To pojasnilo velja le za varovanje čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganji; ne sme se uporabljati po analogiji za druge vrste obračunavanja varovanja pred tveganjem.
Finančne naložbe v poslovanje v tujini ima lahko neposredno obvladujoče podjetje ali posredno njegovo odvisno podjetje ali odvisna podjetja. To pojasnilo obravnava naslednja vprašanja:
(a)
narava varovanega tveganja in znesek varovane postavke, za katero se lahko določi razmerje varovanja pred tveganjem:
(i)
ali obvladujoče podjetje kot varovano tveganje lahko določi samo tečajne razlike, ki izhajajo iz razlike med funkcijskimi valutami obvladujočega podjetja in njegovega poslovanja v tujini, ali pa kot varovano tveganje lahko določi tudi tečajne razlike, ki izhajajo iz razlike med predstavitveno valuto v konsolidiranih računovodskih izkazih obvladujočega podjetja in funkcijsko valuto poslovanja v tujini;
(ii)
če ima obvladujoče podjetje poslovanje v tujini posredno, ali varovano tveganje lahko vključuje tečajne razlike, ki izhajajo iz razlik med funkcijskimi valutami med poslovanji v tujini in njegovim neposrednim obvladujočim podjetjem, ali pa varovano tveganje lahko vključuje morebitne tečajne razlike med funkcijsko valuto poslovanja v tujini in katerega koli vmesnega ali zadnjega obvladujočega podjetja (tj. ali dejstvo, da je čista finančna naložba v poslovanju v tujini v posesti preko vmesnega obvladujočega podjetja, vpliva na gospodarsko tveganje zadnjega obvladujočega podjetja).
(b)
kje v skupini je lahko instrument za varovanje:
(i)
ali se primerno razmerje obračunavanja varovanja pred tveganjem lahko vzpostavi le, če je podjetje, ki varuje svojo čisto finančno naložbo, stranka instrumenta za varovanje pred tveganjem, ali pa ima lahko vsako podjetje v skupini, ne glede na svojo funkcijsko valuto, instrument za varovanje pred tveganjem;
(ii)
ali narava instrumenta za varovanje pred tveganjem (izpeljani in neizpeljani) ali metoda konsolidacije vpliva na oceno uspešnosti varovanja pred tveganjem.
(c)
kakšne zneske je treba prerazvrstiti iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve ob odtujitvi poslovanja v tujini:
(i)
če se varovano poslovanje v tujini odtuji, kakšne zneske rezerve iz prevedbe tuje valute obvladujočega podjetja glede instrumenta za varovanje pred tveganjem in glede navedenega poslovanja v tujini je treba v konsolidiranih računovodskih izkazih obvladujočega podjetja prerazvrstiti iz lastniškega kapitala v poslovni izid;
(ii)
ali metoda konsolidacije vpliva na določitev zneskov, ki jih je treba prerazvrstiti iz lastniškega kapitala v poslovni izid.
Narava varovanega tveganja in znesek varovane postavke, za katero se lahko določi razmerje varovanja pred tveganjem