TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 52/2003 z dne 11. 2. 2004 in sodba Upravnega sodišča št. U 1599/2000 z dne 20. 11. 2002 se razveljavita. Zadeva se vrne Upravnemu sodišču v novo odločanje.

Ker Upravno sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni odgovorilo na pritožnikove konkretne, za odločitev o izpolnjenosti pogoja dejanskega življenja relevantne in odločilne navedbe o nemožnosti vrnitve v Republiko Slovenijo iz razlogov, ki niso bili na njegovi strani, je prikrajšalo pritožnika za obrazloženo sodno odločbo in s tem kršilo njegovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ker Vrhovno sodišče ni štelo, da je obrazložitev Upravnega sodišča pomanjkljiva, temveč je enako kot Upravno sodišče pri opredelitvi nedoločenega pravnega pojma dejanskega življenja izhajalo zgolj iz razlage, da odhod pritožnika aprila 1992 v BIH in dejstvo, da se do vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ni vrnil v Republiko Slovenijo, že sama po sebi pomenita prekinitev dejanskega bivanja, ne da bi bilo treba ugotoviti vsa relevantna dejstva (nemožnost vrnitve zaradi vojnih razmer oziroma zavrnitve na meji), ki lahko tako razlago potrdijo ali ovržejo, je tudi Vrhovno sodišče kršilo 22. člen Ustave.