IZREK
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 16. člena, 4. točke prvega odstavka 19. člena, prvega odstavka 27. člena, drugega odstavka 32. člena, 47. in 51. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000) ter 2. in 8. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97 in 59/01) se zavrne.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1., 2., 3. in 5. točke prvega odstavka, drugega in tretjega odstavka 19. člena, 20., 21. in 41. člena Zakona o denacionalizaciji se zavrže.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 12. člena, 13. in 14. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 in 26/2000) ter 4. in 5. člena Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92) se zavrne.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega in tretjega odstavka 15. člena ter drugega odstavka 17. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja se zavrže.
Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 327/2009 z dne 1. 10. 2009 in sodbo Upravnega sodišča št. U 1130/2008 z dne 16. 6. 2009 se ne sprejme.
Ustavna pritožba se v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da bi morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Če je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti (in zakonitosti) predpisa očitno neutemeljena, jo Ustavno sodišče zavrne. Ustavno sodišče zavrne pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti (in zakonitosti) kot neutemeljeno, če pobudnik v novi vlogi ne navede okoliščin, ki jih Ustavno sodišče ni ocenjevalo že v zadevi, v kateri je že odločilo, in ki bi lahko pripeljale do drugačne odločitve Ustavnega sodišča. Če očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika/co, niti ne gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo. Izpodbijani akt ni posamičen akt, s katerim je bilo odločeno o pritožnikovi pravici ali obveznosti, zato ustavna pritožba zoper takšen akt ni dopustna.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.