na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Seznam obvezne medicinske dokumentacije za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti in preostale delovne zmožnosti po 20. členu pravilnika o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov zavoda
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 113-5565/2002, stran 14504 DATUM OBJAVE: 23.12.2002
VELJAVNOST: od 23.12.2002 / UPORABA: od 23.12.2002
RS 113-5565/2002
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 27.5.2005 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: AKTUALEN.
5565. Seznam obvezne medicinske dokumentacije za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti in preostale delovne zmožnosti po 20. členu pravilnika o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov zavoda
S E Z N A M
obvezne medicinske dokumentacije za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti in preostale delovne zmožnosti po 20. členu pravilnika o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov zavoda
obvezne medicinske dokumentacije za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti in preostale delovne zmožnosti po 20. členu pravilnika o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov zavoda
I. SKUPNE DOLOČBE O OBSEGU IN VSEBINI MEDICINSKE DOKUMENTACIJE
1. člen
Seznam določa vsebino in obseg medicinske dokumentacije, ki jo mora osebni zdravnik priložiti predlogu za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
2. člen
Pristojnemu organu zavoda je potrebno za vsakega zavarovanca predložiti izvide ambulantnega ali/in bolnišničnega specialističnega zdravljenja z izvidi ustreznih specialistov in preiskav o posledicah boleznih ali poškodbah ter njihovih posledicah (anatomskih in funkcionalnih) in zdravstveno dokumentacijo o preventivnih zdravstvenih pregledih.
Za oceno invalidnosti in preostale delazmožnosti poklicnih voznikov motornih vozil je potrebna ustrezna medicinska dokumentacija in zdravniško spričevalo specialista medicine dela, za pomorščake izvid in mnenje dispanzerja za pomorščake, za druge voznike (piloti, železničarji) pa izvid in mnenje ustreznih specialnih dispanzerjev.
Zadnji izvidi iz prvega odstavka tega člena ne smejo biti starejši od enega leta.
3. člen
Obseg predložene medicinske dokumentacije naj bo smiselno usklajen z naravo in potekom bolezni, obvezno mora vsebovati izvid ustreznega specialista z opisom funkcionalnega stanja prizadetega organa ali organskega sistema in obrazložitev rezultatov opravljenih preiskav z mnenjem o uspehu zdravljenja in prognozi bolezni. Obseg preiskav naj bo usmerjen v objektivizacijo bolezenskih sprememb in oceno funkcionalnega stanja. Vse preiskave mora obvezno predlagati specialist ustreznega področja za dokončno potrditev diagnoze.
Za posamezna bolezenska stanja, ki so predstavljena po poglavjih Mednarodne klasifikacije bolezni in poškodb desete revizije (MKB-10) v 10. členu tega seznama, je potrebno predložiti ustrezno medicinsko dokumentacijo, ki se uporablja pri diagnosticiranju in ugotavljanju posledic bolezni ali poškodb.
4. člen
V izjemnih primerih bo invalidska komisija zahtevala od izbranega osebnega zdravnika vpogled v ambulantno dokumentacijo zaradi pregleda zgodovine bolezni (zdravstveni karton) in izvidov prejšnjih preventivnih oziroma sistematičnih pregledov. Tudi ta dokumentacija je obvezna.
5. člen
Bolezni so razvrščene v tri skupine:
a)
glavna bolezen,
b)
bolezni, ki vplivajo na delovno zmožnost,
c)
druge bolezni, ki ne vplivajo na invalidnost.
Glavna bolezen je tista, ki sama, v celoti ali pretežno povzroča izgubo ali zmanjšanje zavarovančeve zmožnosti za opravljanje njegovega dela oziroma povzroča invalidnost. Njen vpliv na invalidnost je odločujoč.
Bolezni, ki vplivajo na izgubo oziroma zmanjšanje zavarovančeve zmožnosti za opravljanje njegovega dela so tiste, ki posamezno ali v skupini neugodno vplivajo na delovno zmožnost ali dodatno neugodno delujejo na glavno bolezen. Kadar dve bolezni enakovredno negativno vplivata na delovno zmožnost, je glavna tista, ki ima slabšo prognozo.
Druge bolezni, ki ne vplivajo na invalidnost so lahko pomembne za mnenje o preostali delovni zmožnosti, kadar gre za določitev drugega ustreznega dela. To so namreč tiste bolezni, ki so lahko kontraindikacija za predlagano drugo ustrezno delovno mesto.
6. člen
V medicinsko dokumentacijo, ki je potrebna za potrditev diagnoze glavne bolezni, uvrščamo zlasti naslednje podatke:
-
o začetku bolezni oziroma datumu poškodbe, vzroku in okoliščinah, zaradi katerih je nastala zdravstvena motnja,
-
o poteku ambulantnega ali/in bolnišničnega zdravljenja z datumom zaključenega zdravljenja, zaradi katerih diagnoz in s kakšnim uspehom,
-
o poteku medicinske rehabilitacije z navedbo ustanove v kateri se je zavarovanec rehabilitiral, obdobju, v katerem je bila opravljena rehabilitacija, pod katerimi diagnozami, in s kakšnim uspehom.
Medicinska dokumentacija iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati vse podatke o sedanjem zdravstvenem stanju, zlasti pa podatke:
-
o obsegu anatomske okvare,
-
o obsegu funkcionalne okvare,
-
o prognozi bolezni oziroma ali se sčasoma pričakuje izboljšanje, ustalitev ali poslabšanje zdravstvenega stanja.
Medicinska dokumentacija, potrebna za potrditev drugih bolezni, ki vplivajo na delovno zmožnost, mora prikazati stanje anatomske in funkcionalne okvare organa ali organskega sistema.
Za bolezni, ki ne vplivajo na invalidnost, zadostuje obstoječa medicinska dokumentacija, ki potrjuje diagnozo.
7. člen
Vsebina medicinske dokumentacije iz 6. člena tega seznama mora biti jasna, natančna in mora obsegati vse izvide opravljenih pregledov in preiskav.
Predlog za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja mora osebni zdravnik napisati s pisalnim strojem ali računalnikom in mora vsebovati izčrpno anamnezo, ki da vpogled v začetek, potek in trajanje težav, ki jih zavarovanec navaja. Izvid pristojnega zdravnika mora vsebovati tudi podatke o splošnem telesnem in duševnem stanju z navedbo vseh ugotovljenih bolezni.
Obvestilo zdravniku o bolnišničnem zdravljenju mora vsebovati podatke z vsemi izvidi in preiskavami, ki so bile opravljene v času zdravljenja, in potrjujejo diagnozo zavarovančeve bolezni.
Specialistični izvidi morajo biti napisani berljivo in morajo vsebovati poleg ugotovljene diagnoze tudi opisane anatomske in funkcionalne spremembe, ki so bile ugotovljene pri specialističnem pregledu, ter datum pregleda (ta naj bo jasno razviden tudi na fotokopijah, enako mora biti na fotokopijah jasen naziv zdravstvenega zavoda ter ime in priimek zdravnika).
Specialistične izvide (RTG, EKG, spirometrija, scintigrafija, izvid endoskopije itd.) je treba priložiti samo, če so bili opravljeni ambulantno in če so potrebni za potrditev diagnoze glavne bolezni oziroma za potrditev morebitne telesne okvare.
Laboratorijske izvide je treba priložiti, če so bili opravljeni ambulantno in so pomembni za potrditev diagnoze bolezni ali ugotovitev telesne okvare.
8. člen
Celotno medicinsko dokumentacijo pripravi osebni zdravnik ob upoštevanju ustreznih določb tega seznama o obvezni medicinski dokumentaciji, ki se nanaša na konkretni primer.
9. člen
Celotna medicinska dokumentacija iz 8. člena tega seznama ne vsebuje:
-
medicinske dokumentacije, ki jo priskrbi invalidska komisija naknadno (v primeru nove bolezni ali poškodbe) v času ocenjevanja in je v tem dogovoru določena kot obvezna,
-
medicinske dokumentacije, ki jo invalidska komisija priskrbi v izjemnih primerih, določenih v 4. členu tega seznama.
II. PREGLED OBSEGA IN VSEBINE MEDICINSKE DOKUMENTACIJE ZA POSAMEZNE BOLEZNI IN POŠKODBE, NAVEDENE PO MEDNARODNI KLASIFIKACIJI BOLEZNI IN POŠKODB DESETE REVIZIJE (MKB-10)
10. člen
1. Nekatere infekcijske in parazitske bolezni
Za potrditev diagnoze bolezni, oceno uspeha zdravljenja in ugotovitev trajnih posledic bolezni je potrebna naslednja medicinska dokumentacija po posameznih področjih:
Klicenoštvo
-
odpustno pismo ustrezne bolnišnice ali/in izvidi ambulantnega specialističnega zdravljenja,
-
bakteriološki izvid, ki dokazuje povzročitelja pri zaporednih pregledih v daljšem časovnem obdobju,
-
izvid kulture, seroloških ali drugih etioloških preiskav,
-
mnenje ustrezne zdravstvene ustanove o tem, da je bolezen zapustila trajne posledice, ali da gre za kliconosca, ki ga ni mogoče ozdraviti ali negativizirati.
Pozne posledice akutnega poliomielitisa:
-
izvid nevrologa, EMG prizadetih mišičnih skupin, mišični test,
-
goniometrija s funkcionalnim testiranjem prizadetega dela telesa.
Pljučna tuberkuloza:
-
potrditev TBC s pozitivno laboratorijsko preiskavo,
-
potrditev saniranega TBC procesa (inaktivnost procesa),
-
izvid spirometrijske preiskave s plinsko analizo arterijske krvi v mirovanju in med obremenitvijo,
-
izvid kardiologa z opisom EKG.
Tuberkuloza drugih organov:
Dokumentacijo za potrditev diagnoze tuberkuloze drugih organov zagotovi specializirana ustanova s podatki o aktivnosti procesa, velikosti anatomske in funkcionalne okvare ter prognozi in trajnih posledicah.
Potrebni so izvidi usmerjenih preiskav za posamezne organske sisteme, ki so sicer navedeni v posameznih poglavjih, z mnenjem ustreznega specialista.
Lymska borelioza:
-
mnenje infektologa o aktivnosti procesa,
-
laboratorijska diagnostika (serologija), test transformacije limfocitov (TTL),
-
EMG, ocena funkcije lokomotornega aparata z izvidom ortopeda in revmatologa,
-
EKG ali/in UZ srca z mnenjem kardiologa,
-
izvid kliničnega psihologa, psihiatra (pri nevroboreliozi).
2.
Neoplazme
Medicinska dokumentacija mora zajemati izvide o potrditvi bolezni, poteku, učinku in posledicah zdravljenja, o morebitni ponovitvi ali razsoju bolezni ter trajnih (tudi poznih) okvarah po končani medicinski rehabilitaciji. Po potrebi še izvid psihiatra in kliničnega psihologa.
3.
Bolezni krvi in krvotvornih organov ter nekatere bolezni, pri katerih je udeležen imunski odziv
Za potrditev diagnoze bolezni je potreben izvid internista (hematologa) z mnenjem o doseženem uspehu zdravljenja, prognozi, stanju preostale zmogljivosti oziroma odpornosti.
Motnje koagulacije krvi:
-
izvid o trajnih posledicah na prizadetem organskem sistemu, tudi izvid ortopeda.
Sarkoidoza:
-
izvid pulmologa z oceno pljučne funkcije,
-
glede na prizadetost drugih organskih sistemov še izvid revmatologa ali/in oftalmologa ali/in kardiologa.
4.
Endokrine, prehranske (nutricijske) in presnovne (metabolične) bolezni
Medicinska dokumentacija mora vsebovati izvide internistov (endokrinologa, diabetologa, tirologa), ki potrjujejo diagnozo bolezni, oceno uspešnosti zdravljenja, prognozo in trajne posledice bolezni.
Sladkorna bolezen:
-
izvid ustreznega specialista o poznih posledicah bolezni: oftalmologa, nevrofiziologa, angiologa, nefrologa.
Bolezni ščitnice:
-
izvid ustreznega specialista o poznih posledicah bolezni: oftalmologa (ergooftalmologa) ali/in nevrologa.
5.
Duševne in vedenjske motnje
Pri vseh stanjih te skupine bolezni je potreben izvid lečečega psihiatra o poteku in uspehu zdravljenja in prognozi bolezni in uspešnosti delovne rehabilitacije ter izvid kliničnega psihologa. Ob izčrpanih možnostih zdravljenja je treba priložiti tudi izvid psihiatričnega konzilija z mnenjem o uspehu zdravljenja in delovne rehabilitacije.
Za oceno delazmožnosti za posamezne podskupine so potrebni še dodatni usmerjeni izvidi: