TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 82. in 83. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 9/96, 29/98, 6/99 in 99/01) se zavrže. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 13. člena in prvega ter tretjega odstavka 17. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 60/02) se zavrže. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 14. člena Zakona iz prejšnje točke se v delu, v katerem ta člen določa, da se lahko zavarovana oseba na sklep imenovanega zdravnika pritoži na zdravstveno komisijo, ki o svoji odločitvi izda dokončen sklep, zavrne, v preostalem delu pa zavrže. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 235. člena, drugega odstavka 239. člena, 240. člena, drugega odstavka 244. člena, drugega odstavka 245. člena, 246., 264. in 265. člena, drugega odstavka 266. člena, 267., 268. in 269. člena ter drugega odstavka 271. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 90/98, 6/99, 61/2000, 64/2000, 91/2000 in 59/02) se zavrže. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) se zavrže. Pobuda se v delu, ki se nanaša na zahtevo pobudnika za določitev odškodnine s strani Ustavnega sodišča, zavrže.

S 1. 1. 2003 sta izpodbijani določbi 82. in 83. člena ZZVZZ prenehali veljati in se ne uporabljata več. Pri tem velja ugotoviti, da ZZVZZ-F ne vsebuje nobene posebne prehodne določbe, ki bi določala, da se postopki, ki so bili ob začetku uveljavitve procesnih določb ZZVZZ-F že začeti po procesnih določbah starega predpisa, po starih določbah tudi končajo. To pa pomeni, da se bodo morale tudi za že začete postopke uporabiti določbe novega predpisa in da zato izpodbijanih določb tudi v pobudnikovih sporih ne bo več mogoče uporabiti. Morebitna ugotovitev neustavnosti teh določb na pobudnika ne bi mogla več učinkovati, zato je bilo treba njegovo pobudo v tem delu zavreči. Pobudnikov očitek o neskladnosti izpodbijane ureditve z 2. členom Ustave je neutemeljen. Za kršitev te ustavne določbe bi šlo v primeru, če z razlago ne bi bilo mogoče ugotoviti jasne vsebine izpodbijane določbe in zato ravnanje organov, ki morajo to določbo izvajati, ne bi bilo predvidljivo, tega pa izpodbijani ureditvi ni mogoče očitati. V zadnjem stavku 14. člena ZZVZZ-F kot pravno sredstvo zoper dokončen sklep zdravstvene komisije sicer res omenja pritožba, vendar pa je po oceni Ustavnega sodišča to določbo mogoče razlagati samo tako, da je s pritožbo na tem mestu mišljena tožba. Z omenjenim členom je namreč povsem jasno določeno, da je sklep zdravstvene komisije dokončen, zoper dokončen akt pristojnega organa pa se sme skladno s 30. členom ZDSS vložiti tožba.