na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba I Cpg 6/2016 - Družba, ki nima organa nadzora – poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja – obličnost poročila – negativen obratni kapital – kapitalska ustr...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
21.6.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cpg 6/2016
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0073789
SENAT, SODNIK
Milojka Fatur Jesenko (preds.), Maja Jurak (poroč.), Lidija Leskošek Nikolič
INSTITUT VSRS
Družba, ki nima organa nadzora – poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja – obličnost poročila – negativen obratni kapital – kapitalska ustreznost – dolgoročna plačilna nesposobnost – insolventnost – trenutek nastanka insolventnosti – obveznost poslovodstva vložiti predlog za začetek stečajnega postopka – temeljne obveznosti poslovodstva – skrbnost poslovodstva – opustitev dolžne skrbnosti – odškodninska odgovornost članov poslovodstva – protipravnost – pomanjkljiva trditvena podlaga – potrebni pravdni stroški – strošek končnega poročila stranki
PODROČJE VSRS
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Priprava pisnega poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja bi, ob oceni, da ti ne bodo prinesli želenih rezultatov in ob dejstvu, da dolžnik nima nadzornega organa, pomenila le nepotrebno zavlačevanje z vložitvijo predloga za začetek stečaja.
Namen izdelave poročila iz 35. člena ZFPPIPP je preveriti možnosti za uspešnosti za uspešno finančno prestrukturiranje podjetja. Takšen namen je bil v obravnavanem primeru dosežen – tožena stranka je možnosti preverila in ugotovila, da uspešno finančno prestrukturiranje ni mogoče. Zgolj dejstvo, da tega ni zapisala, ne pomeni protipravnega ravnanja v smislu 42. člena ZFPPIPP.
Položaj nelikvidnosti je res nasproten položaju likvidnosti (kratkoročne plačilne sposobnosti), vendar pa za insolventnost ne zadošča, da bi dolžnik v določenem časovnem obdobju postal nelikviden, temveč mora stanje nelikvidnosti trajati določeno daljše obdobje. Dolgoročna plačilna nesposobnost pa je položaj, ki je nasproten položaju dolgoročne plačilne sposobnosti (kapitalske ustreznosti), torej trajne sposobnosti pravne ali fizične osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti.
Trditve glede tožnikove kapitalske neustreznosti, negativnega obratnega kapitala in opustitve upravljanja s tveganji so v tožbi in nadaljnjih pripravljalnih vlogah tožeče stranke obdelane zgolj s teoretičnega vidika, ne zadoščajo pa za opredelitev ravnanja tožene stranke, ki naj bi predstavljalo kršitev dolžnega ravnanja poslovodje, zaradi katerega naj bi nastala tožeči stranki škoda. Tožeča stranka mora namreč tudi pri opustitvenih deliktih konkretno navesti, katera dolžna ravnanja naj bi tožena stranka opustila.
Namen izdelave poročila iz 35. člena ZFPPIPP je preveriti možnosti za uspešnosti za uspešno finančno prestrukturiranje podjetja. Takšen namen je bil v obravnavanem primeru dosežen – tožena stranka je možnosti preverila in ugotovila, da uspešno finančno prestrukturiranje ni mogoče. Zgolj dejstvo, da tega ni zapisala, ne pomeni protipravnega ravnanja v smislu 42. člena ZFPPIPP.
Položaj nelikvidnosti je res nasproten položaju likvidnosti (kratkoročne plačilne sposobnosti), vendar pa za insolventnost ne zadošča, da bi dolžnik v določenem časovnem obdobju postal nelikviden, temveč mora stanje nelikvidnosti trajati določeno daljše obdobje. Dolgoročna plačilna nesposobnost pa je položaj, ki je nasproten položaju dolgoročne plačilne sposobnosti (kapitalske ustreznosti), torej trajne sposobnosti pravne ali fizične osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti.
Trditve glede tožnikove kapitalske neustreznosti, negativnega obratnega kapitala in opustitve upravljanja s tveganji so v tožbi in nadaljnjih pripravljalnih vlogah tožeče stranke obdelane zgolj s teoretičnega vidika, ne zadoščajo pa za opredelitev ravnanja tožene stranke, ki naj bi predstavljalo kršitev dolžnega ravnanja poslovodje, zaradi katerega naj bi nastala tožeči stranki škoda. Tožeča stranka mora namreč tudi pri opustitvenih deliktih konkretno navesti, katera dolžna ravnanja naj bi tožena stranka opustila.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.