TFL Vsebine / TFLGlasnik

V Sloveniji so dedne pogodbe prepovedane. Zakon o dedovanju določa, da je neveljavna pogodba, s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del svojemu sopogodbeniku. Starši se zato ne morejo veljavno dogovoriti s svojimi otroki o dedovanju zapuščine. Ustavno sodišče je že leta 1997 ugotovilo, da pogodbeno razpolaganje z zapuščino ne bi bilo v neskladju z našo ureditvijo, glede na to, da je dedna pogodba priznana v nekaterih državah, ki imajo podobno ustavno ureditev kot Slovenija (Avstrija, Nemčija in Švica).

Zakonodajalec te možnosti še ni izkoristil, zato sta v Sloveniji dopustna le dva dedna naslova: oporoka in zakon. Če zapustnik naredi oporoko, njegovo premoženje podedujejo oporočni dediči, sicer pa zakoniti dediči. Edina dovoljena dedna pogodba je pogodba o odpovedi dedovanju, ki jo lahko sklene zapustnik s svojim zakoncem, zunajzakonskim partnerjem ali potomcem.

Dovoljeni pa so pogodbeni dogovori o posmrtnem prenosu premoženja, ki ga ima zapustnik ob sklenitvi pogodbe. Do 1. junija 1995 so pogodbe, ki imajo učinke pri dedovanju, obvezno overjali sodniki. Pred tridesetimi leti je zakon o notariatu pristojnosti za sestavo pogodb z dednimi učinki prenesel na notarje, ki tako od blizu spremljajo medsebojne odnose v slovenskih družinah in družinskim članom pomagajo uresničevati premoženjskopravne cilje.

Ženitne pogodbe

Dobrodošla je bila zakonska sprememba, ki jo je pred šestimi leti prinesel družinski zakonik z ženitno pogodbo. Pari, ki sklenejo ženitno pogodbo pred notarjem, lahko izberejo medsebojni režim ločenega premoženja, ki je bolj predvidljiv in pravno varnejši od zakonskega režima skupnega premoženja parov, ki niso sklenili ženitne pogodbe. Do konca leta 2024 je bilo v Sloveniji sklenjenih 755 ženitnih pogodb.

Notarjeva vloga pri urejanju premoženjskopravnih razmerij v družini se konča s smrtjo družinskega člana. Čeprav bi prehod zapuščine na dediče lahko brez intervencije države uredil notar, morajo dediči čakati na odločitev sodišča. V tem času je upravljanje družinskega premoženja onemogočeno. Z zapuščinskimi zadevami se ukvarjajo sodniki in drugo sodno osebje okrajnih sodišč, ki na tem področju v povprečju le 43-odstotno dosegajo časovne standarde, od tega na primer v Ljubljani 1-odstotno, v Kranju pa 14-odstotno. Sodišča teh pristojnosti ne želijo prepustiti notarjem, kot so to storila sodišča v sosednjih državah.

»Čeprav bi prehod zapuščine na dediče lahko brez intervencije države uredil notar, morajo dediči čakati na dolgotrajno odločitev sodišča.«

Sodnik Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške Damir Kontrec poroča, da so tudi hrvaški zapuščinski sodniki do leta 2003 nasprotovali prenosu pristojnosti na notarje, po več kot dvajsetih letih pa ugotavljajo, da so notarji razbremenili povprečno 90 sodnikov na leto, kar slednjim omogoča odločanje v drugih, bolj zapletenih zadevah.

Podobno predsednik madžarske notarske zbornice Adam Toth pojasnjuje, da na Madžarskem notarji vsako leto razbremenijo sodišča v povprečju s 110.000 do 120.000 zadevami. Po madžarski raziskavi javnega mnenja je prenos pristojnosti v zapuščinskih zadevah s sodišč na notarje dobro sprejet, ker se sodišča zdaj ukvarjajo le s spori o veljavnosti oporok in s pritožbami zoper notarske odločbe o dedovanju, kar predstavlja manjši del vseh zapuščinskih zadev.

Upanje predsednika vrhovnega sodišča

Reformo slovenskega zapuščinskega postopka je podprl prejšnji predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Damijan Florjančič. Na mednarodni konferenci z naslovom Do pravice brez pravdanja za Evropo pred tremi leti v Ljubljani je namreč postregel s statističnimi podatki za obdobje od leta 2017 do konca leta 2021, po katerih so imela slovenska sodišča ob koncu leta 2021 nerešenih 15.400 zapuščinskih zadev in so reševala zapuščinsko zadevo povprečno več kot sedem mesecev. Le tri odstotke zapuščinskih zadev je bilo med dediči spornih in je bila zato potrebna pravda. Florjančič je dodal, da bi bilo z reformo sproščenih približno 40 sodnikov, ki bi bili tako lahko koristnejši v drugih sodnih postopkih. Izrazil je upanje, da projekt prehoda zapuščinskih zadev na notarje ne bo ostal le na papirju.

Njegovo upanje se ni uresničilo. Projekt je še vedno le na papirju. Od srednjeevropskih držav, katerih notarske zbornice so povezane v Heksagonalo, le Slovenija še ni prenesla zapuščinskih zadev na notarje. Primerjava statističnih podatkov o učinkovitosti sodnih zapuščinskih postopkov v Sloveniji z notarskimi zapuščinskimi postopki Avstrije, Češke, Hrvaške, Madžarske in Slovaške, ki jo je leta 2022 opravil dunajski Inštitut Economica v sodelovanju z univerzama v Gradcu in na Dunaju, kaže, da je delež javnih izdatkov za sodišča v Sloveniji najvišji, da je število sodišč na prebivalca v Sloveniji največje, da je število zapuščinskih zadev v Sloveniji najnižje in da je kljub temu sodni zapuščinski postopek v Sloveniji daljši kot notarski zapuščinski postopek v sosednjih državah. Pregled stanja pravosodja v EU Justice Scoreboard za leto 2024 izpostavlja, da v državah članicah EU nesporne sodne postopke na področju dednega prava pogosto opravljajo notarji s ciljem razbremeniti sodišča in povečati učinkovitost pravosodnega sistema. Kljub očitnim koristim reform zapuščinskih postopkov v evropskih državah z enako pravno tradicijo odločevalci v slovenskem pravosodju še niso sprejeli pomoči, ki jo ponujajo notarji.

O še neizkoriščenih možnostih notariata pri razbremenitvi sodišč se bodo na panelni razpravi ob trideseti obletnici notariata v Sloveniji, ki bo 3. junija v Ljubljani, pogovarjali predstavniki notariata in sodstva Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije.

Preventivne naloge notarjev

Precej je še življenjskih in pravnih situacij, pri katerih notarji lahko razbremenijo sodišča in druge državne organe. Od leta 2019 do danes je bilo izven sodišča na podlagi notarskih zapisov sporazumno razvezanih 3652 zakonskih zvez parov, ki nimajo skupnih mladoletnih otrok.

Poleg tega bi bila glede na staranje prebivalstva po avstrijskem vzoru koristna uvedba notarskega zapisa pooblastila za upravljanje osebnih in premoženjskih zadev, ki se aktivira z ustreznim zdravniškim potrdilom, ko pooblastitelj zaradi upada svojih psihofizičnih lastnosti ni več sposoben samostojno nastopati v pravnem prometu. Veljavnost pooblastila je mogoče preveriti z vpogledom v elektronski register. Dolgotrajni sodni postopek postavitve pod skrbništvo ne bi bil več potreben, v vnaprej določenih primerih pa bi bila ohranjena možnost sodnega nadzora.

Pravnik lahko postane odvetnik eno leto po opravljenem pravniškem državnem izpitu, sodnik tri leta po opravljenem pravniškem državnem izpitu in notar pet let po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Vsi trije pravni poklici so usposobljeni za reševanje zahtevnih pravnih problemov. Glavni nalogi prava sta predvidljivost in pravna varnost, kar mora biti cilj delovanja vsakega pravnika. Notarjeva vloga je za razliko od drugih dveh pravnih poklicev pomembnejša v fazi sklepanja pravnih poslov kot v fazi reševanja sporov, zato lahko preventivno pomaga pri razbremenitvi sodišč.

Opomba: 
Prispevek z naslovom "Notariat, javna služba, ki lahko razbremeni sodstvo", je nastal ob 30. obletnici Notarske zbornice in je bil objavljen v Sobotni prilogi Dela, dne 31.5.2025. Na spletni strani Sobotne priloge pa članek nosi naslov Slovenija zaostaja: zakaj sodišča še vedno rešujejo zapuščine?