Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o rudarstvu
Razglaša se zakon o rudarstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 11. junija 1975 in na seji Zbora občin dne 11. junija 1975.
Ljubljana, dne 11. junija 1975.
Predsednik Sergej Kraigher l.r.
Rudnine so kot naravno bogastvo, ki se ne obnavlja, dobrine splošnega pomena v družbeni lastnini in pod posebnim družbenim varstvom.
Rudnine so snovi naravnega izvora, bodisi da so v trdnem, tekočem ali plinastem stanju ali v naravnih raztopinah in ne glede na to, ali so v svojem prvotnem ležišču ali pa v naplavinah, izkopinah, jaloviščih ali talilniških odpadkih.
Za rudnine se po tem zakonu štejejo:
2)
nafta in bitumenske hribine;
4)
rudnine, iz katerih se lahko pridobivajo kovine in njihove uporabne spojine;
5)
vse vrste plinov, ki so v zemlji;
6)
mineralne in radioaktivne vode, iz katerih se lahko pridobivajo rudnine;
7)
grafit, žveplo, magnezit, fluorit, barit, azbest, sljuda, fosfati, sadra, kalcit, kreda, galun, bentonit, kremen in kremenov pesek, kaolin, keramična in proti ognju odporna glina, lapor in apnenec za pridobivanje cementa, marmor in okrasni kamen, živec, lojevec, diatomejska zemlja, pucolan-tuf, disten, levcit ter drago in poldrago kamenje;
8)
vse vrste soli in solnih voda;
9)
kamen, okrasni kamen za kamnoseško dejavnost, mivka, pesek in gramoz;
10)
lončarska in opekarska glina;
11)
vse nenaštete rudnine naravnega izvora.
(1)
Določbe tega zakona se nanašajo na raziskovanje in izkoriščanje rudnin ne glede na to, ali so v zemlji ali na njeni površini, v tekočih ali stoječih vodah, ali pa v obalnem morju.
(2)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena veljajo za raziskovanje ali izkoriščanje mivke, peska in gramoza iz vodnih in priobalnih zemljišč določbe zakona o vodah.
Z raziskovanjem ali izkoriščanjem rudnin se sme ukvarjati le organizacija združenega dela, ki je za taka dela usposobljena in registrirana (v nadaljnjem besedilu: organizacija) in ki izpolnjuje tudi ostale pogoje tega zakona.
Organizacija, ki raziskuje ali izkorišča rudnine, mora pri izvajanju del upoštevati predpise za varstvo pri delu ter se ravnati po splošnih pravilih za varstvo življenja in zdravja delavcev pri teh delih ter jim preskrbeti osebna varstvena sredstva.
(1)
Organizacija, ki raziskuje ali izkorišča rudnine, mora skrbeti za varstvo ljudi in živali in varstvo okolja med izvajanjem del in omogočiti po končanih delih ponovno uporabo zemljišča, ki je bilo poškodovano s temi deli.
(2)
Pristojni upravni organ, ki je izdal dovoljenje za raziskovanje in izkoriščanje rudnin, odloči za kakšne namene naj se usposobi zemljišče iz prejšnjega odstavka tega člena, pri čemer upošteva tehnične, gospodarske in prostorske kriterije.
Odškodnina za škodo, ki jo napravi organizacija pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin, se obravnava po pravilih premoženjskega prava (rudarska škoda).
(1)
Po končanem raziskovanju ali izkoriščanju rudnin mora organizacija izvesti na tistih mestih, na katerih je bilo raziskovanje ali izkoriščanje rudnin, ukrepe zavarovanja, da se izključi kakršnakoli nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali.
(2)
Organizacija mora o izvedenih zavarovalnih ukrepih obvestiti za notranje zadeve pristojni upravni organ občine, na območju katere je bilo raziskovanje ali izkoriščanje rudnin.
(3)
Organ za notranje zadeve mora ugotoviti, ali izvedeni zavarovalni ukrepi zadoščajo, da se do največje možne mere izključi kakršnakoli nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali.
(4)
Če organ za notranje zadeve ugotovi, da izvedeni zavarovalni ukrepi zadoščajo zahtevam iz prvega odstavka tega člena, izda organizaciji potrdilo ter o tem obvesti tudi organ, ki je izdal dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje rudnin.
Dela tehničnih vodij, nadzorno-tehničnega osebja ter vodij posameznih tehničnih služb pri raziskovanju ali izkoriščanu rudnin, smejo opravljati samo osebe, ki imajo predpisano strokovno izobrazbo in usposobljenost.
II. RAZISKOVANJE IN IZKORIŠČANJE RUDNIN
(1)
Z raziskovanjem rudnin so mišljena rudarska dela, globinsko vrtanje ter dela, ki imajo namen, da se ugotovi lega in oblika ležišča, količina in kakovost rudnine ter pogoji za izkoriščanje.
(2)
Ne štejejo se za raziskovanje rudnin po tem zakonu: geološko pregledovanje terena, geološka snemanja, majhni razkopi, plitva vrtanja in geofizična raziskovanja, geološko kartiranje, preiskava tal, znanstveno raziskovanje in podobno.
(1)
Raziskovanje rudnin se opravlja na raziskovalnem prostoru.
(2)
Velikost raziskovalnega prostora določi pristojni upravni organ v dovoljenju za raziskovanje.
(1)
Na območju, na katerem so urbana naselja, javne prometne poti, vodne gradnje, vodovodi, plinovodi, naftovodi, električni vodi visoke napetosti, vrelci mineralnih, radioaktivnih in termalnih zdravilnih voda, kulturni spomeniki, naravne znamenitosti, vojaški objekti, pokopališča ter drugi objekti splošnega pomena ter na območju, ki je razglašeno za zavarovano (na primer: narodni parki, varovalni gozdovi in drugo), ni dovoljeno raziskovati ali izkoriščati rudnine.
(2)
Kadar pa gre za rudnine večjega ali posebnega družbenega pomena, jih sme organizacija raziskovati tudi na območjih iz prejšnjega odstavka tega člena, vendar le s soglasjem organov, samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, v katerih pristojnost spadajo zadeve, ki se nanašajo na ta območja.
(1)
Raziskovanje rudnin ni dovoljeno na prostorih pod stavbami, ki so izven urbanih naselij, na prostorih do 40 m okoli takih stavb in na prostorih, ki jih obsegajo dvorišča in vrtovi izven urbanih naselij, če se s tem ne strinja lastnik oziroma uporabnik stavbe oziroma zemljišča.
(2)
Kadar gre za rudnine večjega ali posebnega družbenega pomena, lahko dovoli upravni organ, pristojen za rudarstvo, raziskovanje tudi na prostorih iz prejšnjega odstavka tega člena če je v splošnem interesu to potrebno, ne glede na to, ali se lastnik oziroma uporabnik stavbe oziroma zemljišča strinja z raziskovanjem ali ne.
(1)
Dovoljenje za raziskovanje rudnin daje republiški upravni organ, pristojen za rudarstvo.
(2)
Kadar gre za raziskovanje rudnin iz 9. in 10. točke 3. člena tega zakona na površini zemlje, daje dovoljenje občinski upravni organ, pristojen za rudarstvo.
Zahtevi za izdajo dovoljenja za raziskovanje je treba priložiti:
1)
rudarski projekt za raziskovanje;
2)
situacijski načrt z vrisanimi mejami raziskovalnega prostora v takem merilu, da je mogoče na njegovi podlagi v naravi določiti meje raziskovalnega prostora, z opisom lege raziskovalnega prostora in z navedbo občine, na katere območju je ta prostor;
3)
geološko dokumentacijo;
4)
lokacijsko dovoljenje;
5)
soglasja, ki se zahtevajo po posebnih predpisih.
Z raziskovalnimi deli sme organizacija pridobiti le toliko rudnin, kolikor jih nujno zahtevajo raziskovalna dela in tehnološke preiskave.
Organizacija mora med raziskovalnimi deli, kakor tudi po končanih raziskovalnih delih, poročati organu, ki je izdal dovoljenje za raziskovanje, o rezultatih raziskovanja v skladu z navodili o poročanju o rezultatih raziskovanja.
Organ, ki je izdal dovoljenje za raziskovanje, razveljavi z odločbo dovoljenje:
1)
če izvaja organizacija raziskovalna dela v nasprotju s tehnično dokumentacijo;
2)
če organizacija ne izvrši tiste količine raziskovalnih del, ki so bile določene v dovoljenju za raziskovanje, razen če so nastale nepričakovane težave;
3)
če se pod videzom raziskovalnih del pridobivajo rudnine;
4)
če se z raziskovalnimi deli ovirajo ali ogrožajo druga rudarska dela na istem ali na sosednjih prostorih;
5)
če organizacija ne začne z raziskovalnimi deli v roku, ki je bil določen v dovoljenju za raziskovanje, kadar prosi druga organizacija, da se ji dovoli raziskovanje istih rudnin na istem raziskovalnem prostoru;
6)
če organizacija, kljub odločbi inšpektorja ne izvede predpisanih ukrepov za varstvo pri delu in ukrepov, ki so potrebni za varnost ljudi ter za zavarovanje premičnin in nepremičnin.
(1)
Če zahteva dovoljenje za raziskovanje iste vrste rudnin na istem raziskovalnem prostoru dvoje ali več organizacij hkrati, da upravni organ dovoljenje tisti organizaciji, ki zagotavlja bolj smotrno in ekonomično raziskovanje.
(2)
Če zahteva dovoljenje za raziskovanje tudi organizacija, ki na sosednjem prostoru pridobiva rudnine z namenom, da obnovi ali ohrani rezerve rudnin, dobi dovoljenje ta organizacija, ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena.
(1)
Za raziskovanje na istem raziskovalnem prostoru je mogoče izdati več dovoljenj, če se dovoljenja nanašajo na različne vrste rudnin in če pristojni upravni organ ugotovi, da je tehnično izvedljivo, da na istem raziskovalnem prostoru raziskuje več organizacij.
(2)
Organizacije, ki raziskujejo rudnine na istem raziskovalnem prostoru, morajo s pismenim dogovorom uskladiti svoje delo.
(3)
Če se organizacije ne sporazumejo, mora organizacija, ki je dobila dovoljenje za raziskovanje pozneje, izvajati svoja dela na tak način, da ne ovira organizacije, ki je dobila dovoljenje pred njo.
Dovoljenje za raziskovanje se sme izdati tudi za rudnine na prostoru, za katerega je že izdano dovoljenje za izkoriščanje, če se nanaša raziskovanje na rudnine, ki jih organizacija, ki že ima dovoljenje za izkoriščanje, ne raziskuje ali izkorišča in če raziskovalna dela ne bodo ovirala del pri izkoriščanju rudnin.
(1)
Z izkoriščanjem rudnin so mišljena vsa dela pri pridobivanju rudnin iz ležišča ter njihovi obogatitvi.
(2)
S pridobivanjem rudnin so mišljena vsa dela pri odpiranju, pripravi in dobivanju rudnin.
(1)
Pridobivanje rudnin se opravlja na pridobivalnem prostoru.
(2)
Velikost pridobivalnega prostora določi pristojni upravni organ v dovoljenju za izkoriščanje rudnin.
Če gre za rudnine večjega ali posebnega družbenega pomena, lahko dovoli Izvršni svet SR Slovenije ali organ, ki ga ta pooblasti, tudi pridobivanje na območju iz prvega odstavka 13. člena tega zakona.
Dovoljenje za izkoriščanje rudnin daje upravni organ, ki je izdal dovoljenje za raziskovanje.
Zahtevi za izdajo dovoljenja za izkoriščanje je treba priložiti:
1)
rudarski projekt za izkoriščanje;
2)
situacijski načrt z vrisanimi mejami pridobivalnega prostora v takem merilu, da je mogoče na njegovi podlagi v naravi določiti meje pridobivalnega prostora, z javnimi prometnimi in drugimi objekti, ki so na tem prostoru, z opisom meje pridobivalnega prostora in z navedbo občine, na katere območju je ta prostor;
3)
geološko dokumentacijo s podatki o vrsti, količini in kakovosti rudnin;
4)
lokacijsko dovoljenje;
5)
dokaz o sklenjenem dogovoru s pristojno samoupravno skupnostjo o času in načinu plačila prispevka zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Obveznost plačila tega prispevka se ugotavlja ob smiselni uporabi določb 13. in 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73);
6)
soglasja, ki se zahtevajo po posebnih predpisih.
(1)
Če je zahtevalo dovoljenje za izkoriščanje na istem pridobivalnem prostoru za isto vrsto rudnin dvoje ali več organizacij, izda pristojni upravni organ dovoljenje tisti organizaciji, ki zagotavlja najbolj smotrno in ekonomično izkoriščanje.
(2)
Če je v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena zahtevala dovoljenje tudi organizacija, ki je pred tem raziskovala rudnine na tem prostoru, da bi obnovila rezerve rudnin, ki jih izkorišča, ima ta organizacija prednostno pravico do dovoljenja.