TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
-
Analiziraj sodbo
-
Napiši izvleček
-
Izdelaj povzetek
VSL Sodba I Cp 2608/2017 - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - nezgoda pri delu s traktorjem v gozdu - uporaba vozila kot delovnega stroja - odgovornost delodajalca za nesre...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
23.5.2018
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba I Cp 2608/2017
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00016990
SENAT, SODNIK
Katarina Marolt Kuret (preds.), mag. Matej Čujovič (poroč.), Barbara Krpač Ulaga
INSTITUT VSRS
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - nezgoda pri delu s traktorjem v gozdu - uporaba vozila kot delovnega stroja - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - deliktna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - potek dogodka - skupno delovanje več vzrokov - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - ravnanje neposrednega oškodovanca - napaka v delovanju stroja - popravilo vozila - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - subjektivni in objektivni kriterij - prosta dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče - dokazni postopek s sodnim izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - materialna resnica - premoženjska in nepremoženjska škoda
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni:
- v II. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni (poleg že pravnomočno prisojene odškodnine iz I. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje) plačati prvi tožnici še 2.400 EUR, drugi tožnici še 1.800 EUR in tretjemu tožniku še 1.875 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 9. 2013 dalje;
- v III. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni (poleg že pravnomočno prisojenih stroškov postopka iz III. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje) plačati tožnikom še 743,38 EUR pravdnih stroškov, nastalih pred sodiščem prve stopnje.
II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi.
III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
- v II. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni (poleg že pravnomočno prisojene odškodnine iz I. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje) plačati prvi tožnici še 2.400 EUR, drugi tožnici še 1.800 EUR in tretjemu tožniku še 1.875 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 9. 2013 dalje;
- v III. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni (poleg že pravnomočno prisojenih stroškov postopka iz III. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje) plačati tožnikom še 743,38 EUR pravdnih stroškov, nastalih pred sodiščem prve stopnje.
II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi.
III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Delavec je goseničarja, na katerega so bili pripeti hlodi, ustavil na poti navzdol, ko je vozil mimo drevesa in bi moral rahlo zaviti v desno, a tega ni mogel storiti, ker se je v vzmet ročne zavore goseničarja zapičila veja, ki mu je onemogočala krmiljenje. Pravilna zaustavitev goseničarja v takem primeru obsega "sidranje" pluga (tj. sprednjega dela v korenino ali breg), ustavitev motorja, zategnitev ročne zavore in spustitev tovora. Delavec je od navedenega zasidral plug, medtem ko ročne zavore ni mogel zategniti, čeprav bi jo hotel. V takih okoliščinah je zlezel pod goseničarja in se lotil odstranjevanja veje, nakar se je goseničar premaknil in ga povozil do smrti.
Plazenje pod traktor ni bilo absolutno prepovedano, temveč je bilo v določenih okoliščinah ne le dovoljeno, temveč s strani delodajalca celo pričakovano, vendar je (sicer vzoren in izkušen) delavec v želji, da bi omogočil nadaljevanje delovnega procesa, ravnal nespametno, da se je v takih okoliščinah sam lotil odpravljanja napake, zato znaša njegova soodgovornost k nastali škodi dve tretjini (65 %).
Plazenje pod traktor ni bilo absolutno prepovedano, temveč je bilo v določenih okoliščinah ne le dovoljeno, temveč s strani delodajalca celo pričakovano, vendar je (sicer vzoren in izkušen) delavec v želji, da bi omogočil nadaljevanje delovnega procesa, ravnal nespametno, da se je v takih okoliščinah sam lotil odpravljanja napake, zato znaša njegova soodgovornost k nastali škodi dve tretjini (65 %).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.