TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama zagovornika obdolžene A. A. in pooblaščenca Občine Z, se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki I izreka spremeni v odločbah o krivdi, kazenski sankciji in premoženjskopravnem zahtevku tako, da pravilno glasi:

Obdolžena A. A.

je kriva,

da si je protipravno prilastila denar, ki ji je bil zaupan v zvezi z zaposlitvijo pri tem pa si je pridobila premoženje velike vrednosti in si je hotela pridobiti tako premoženjsko korist s tem, da je v času od 14. 11. 2008 do 16. 7. 2015 v Z. kot zaposlena v občinski upravi Občine Z. in zadolžena za finančno računovodske zadeve na Občini Z., kateri je bilo v okviru njene zaposlitve na občinski upravi Občine Z. preko Uprave RS za javna plačila (UJP) in spleta zaupan dostop do podatkov in razpolaganja s finančnimi sredstvi Občine Z, neupravičeno opravljala nakazila denarnih sredstev s transakcijskega računa Občine Z. odprtega pri UJP, in sicer je

- na svoje transakcijske račune neupravičeno nakazala denarna sredstva, s tem da je kot prejemnike nakazil vpisovala različne pravne osebe, občine in zavode, čeprav navedene pravne osebe, občine in zavodi nakazanih denarnih sredstev niso prejele, saj med Občino Z. in navedenimi fiktivnimi prejemniki denarnih sredstev ni bilo niti podlage v opravljenem poslovnem dogodku ter tako na svoj transakcijski račun:

- številka SI56 ..., odprt pri banki X., v času od 27. 11. 2008 do 27. 11. 2013 neupravičeno nakazala skupaj 112.033,15 EUR, kot izhaja iz tabele:

...

- številka SI56 ..., odprt pri Y., v času od 14. 11. 2008 do 16. 7. 2015 neupravičeno nakazala skupaj 112.526,32 EUR, kot izhaja iz tabele:

...

- številka SI56 ..., odprt pri Q., v času od 1. 12. 2009 do 24. 4. 2015 neupravičeno nakazala skupaj 103.050,38 EUR, kot izhaja iz tabele:

...

v času od 30. 9. 2013 do 30. 12. 2013 na transakcijski račun družbe E. d.o.o., št. SI56 ..., odprtega pri X., neupravičeno nakazala denarna sredstva v skupnem znesku 34.771,96 EUR za obnovo njenega lastnega stanovanja na naslovu Ulica 1, saj Občina Z. ni poslovno sodelovala z družbo E. d.o.o., prav tako niso bile s strani Občine Z. izdane naročilnice za opravo kakršnih koli storitev ali nabavo materiala, ki bi se nanašale na družbo E. d.o.o. ter tako družbi E. d.o.o. za izstavljene račune:

- dne 30. 9. 2013 neupravičeno nakazala znesek 14.640,00 EUR za račun št. ...,

- dne 28. 10. 2013 neupravičeno nakazala znesek 8.540,00 EUR za račun št. ...,

- dne 20. 11. 2013 neupravičeno nakazala znesek 4.944,13 EUR za račun št. ... in

- dne 30. 12. 2013 neupravičeno nakazala znesek 6.647,83 EUR za račun št. ...,

z navedenim dejanjem pa sebi pridobila protipravno premoženjsko korist velike vrednosti in si je hotela pridobiti tako premoženjsko korist, saj je zase pridobila 362.381,81 EUR.

S tem je storila nadaljevano kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 209. člena in členom 54 Kazenskega zakonika ter se ji po istem členu zakona

izreče kazen

3 (tri) leta in 3 (tri) mesece zapora.

Odločba o premoženjskopravnem zahtevku pravilno glasi:

Na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku je obdolžena A. A. dolžna oškodovani Občini Z. plačati premoženjskopravni zahtevek v višini 362.381,81 EUR s priglašenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, računajočimi za vsako posamezno nakazilo posebej do plačila, v presežku pa se oškodovanko napoti na pravdo.

V ostalem se pritožbi zagovornika obdolžene A. A. in pooblaščenca Občine Z., pritožba višjega državnega tožilca pa v celoti, zavrnejo kot neutemeljene ter se v nespremenjenem delu v točki I izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Na podlagi prvega odstavka 95. člena v zvezi z 8. točko drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku je obdolženka dolžna plačati potrebne izdatke oškodovane Občine Z. ter nagrado in potrebne izdatke njenega pooblaščenca.

Kaznivo dejanje poneverbe po 245. členu Kazenskega zakonika, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja do 1. 11. 2008, je bilo namreč mogoče storiti zgolj pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ki pa je obdolženka glede na svojo pogodbo o zaposlitvi in pooblastilih, ki jih je imela, ni izvajala.

Po pojasnjenem, torej zaradi ugotovljene kršitve iz 4. točke 372. člena ZKP, je pritožbeno sodišče samo poseglo v opis kaznivega dejanja, iz katerega je izpustilo izvršitvena ravnanja, datirana od 21. 6. 2007 do 1. 11. 2008, ko je v veljavo stopil KZ-1.