TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama prve in druge tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje delno spremeni:

- v točki I in II izreka tako, da se izpodbijana sodba v tem delu glasi:

„Prva in druga tožena stranka sta dolžni tožniku v roku 8 dni solidarno plačati odškodnino v znesku 19.195,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi

- od zneska 18.000,00 EUR od 25. 1. 2008

- od zneska 30,60 EUR od 22. 1. 2008

- od zneska 36,00 EUR od 14. 6. 2008

- od zneska 64,64 EUR od 27. 3. 2008

- od zneska 39,69 EUR od 17. 7. 2008

- od zneska 1.024,53 EUR od 13. 11. 2009.

Druga tožena stranka je dolžna tožniku plačati 6.687,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 2009 do plačila.

Zavrne se, kar zahteva tožnik več ter plačilo zneska 10.875,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 9.900,00 EUR od 25. 1. 2008, od zneska 975,92 EUR pa od 13. 11. 2009“

- v točki IV izreka tako, da se stroški postopka, ki sta jih prva in druga tožena stranka dolžni nerazdelno povrniti tožniku znižajo z zneska 2.104,69 EUR na znesek 1.866,14 EUR.

II. V preostalem se pritožba prve in druge tožene stranke ter v celoti pritožba tožnika zavrnejo in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožnik in prva tožena stranka sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

IV. Tožnik je drugi toženi stranki v roku 15 dni dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 278,86 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka.

Do tožnikove poškodbe je prišlo med obveznim usposabljanjem pri drugo toženi stranki (delodajalcu), in sicer je zaradi pregrobega ravnanja inštruktorja in prevelike uporabe fizične sile pri tožniku prišlo naprej do parcialne rupture rotatorne manšete, do popolnega pretrganja pa je prišlo pri nadaljnji vadbi z žogo medicinko. Druga tožena stranka je za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom njen delavec (v konkretnem primeru inštruktor) povzroči tretjemu (v konkretnem primeru tožniku), odgovorna v skladu z določbo 2. odstavka 147. člena OZ. Ta določa, da za škodo, ki jo delavec povzroči tretji osebi pri delu ali v zvezi z delom, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal, kot je bilo treba. Inštruktor je kar dvakrat zanemaril standard profesionalne skrbnosti. Prvič, ko je pri demonstraciji vzvodnega prijema uporabil preveliko fizično silo in bil pri tem preveč grob, drugič pa, ker je tožniku dopustil, da je nadaljeval s treningom, čeprav bi moral zaznati, da je tožnika pri demonstraciji zabolelo in bi se moral pozanimati, ali je še sposoben za nadaljevanje treninga. Škoda je bila povzročena iz malomarnosti. V konkretnem primeru so podani vsi štirje elementi odškodninskega delikta (škoda, nedopustno ravnanje oškodovalca, ki se kaže v opustitvi standarda profesionalne skrbnosti, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornost povzročitelja škode), zato je drugo tožena stranka krivdno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala zaradi poškodbe med obveznim usposabljanjem.

Pri oceni soprispevka tožnika se upošteva le to, kolikšen del odgovornosti mu je možno pripisati zaradi tega, ker je opustil potrebno skrbnost, ki jo ima delavec glede varovanja svojega zdravja in je kljub temu, da je ob vzvodnem prijemu začutil bolečino, nadaljeval z vadbo, ne pa kolikšen del škode je nastal kot posledica te nadaljnje vadbe. Tožnikov soprispevek k nastanku škode znaša 10 %.