TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 Uvod

Danes razumemo zelo različno vsebino pojma računovodstvo, tako v vsakdanjem jeziku kot tudi v stroki. Na prvi pogled je računovodstvo vezano predvsem na različne vrste združb, manj pa se zavedamo, da se praktično vsakemu posamezniku znani temeljni pojmi računovodstva, kot so dobiček, prejemek, izdatek, prihodek, odhodek, premoženje, dolgovi, kapital, in podobno. Verjetno pa si vsak s temi pojmi nekaj drugega predstavlja. V nadaljevanju bomo poskušali vsebinsko opredeliti računovodstvo kot vedo in pokazati njeno povezanost z ljudmi in družbo kot celoto.

2 Temeljne opredelitve računovodstva

Kot izhodišče bomo upoštevali opredelitev dr. Turka kot staroste slovenske računovodske stroke, ki omenja štiri možnosti razumevanja pojma računovodstvo, in sicer (Turk, 2004, 619):

1. Računovodsko spremljanje in presojanje sredstev, obveznosti do virov sredstev, prihodkov in odhodkov.
2. Teorijo, ki se ukvarja z računovodenjem,
3. Pedagoški predmet, ki se ukvarja z računovodenjem.
4. Računovodsko službo kot organizacijsko enoto v združbi.

Zgornja opredelitev ni jasna, če ni jasna vsebina pojma računovodenje. Isti avtor ga opredeljuje kot zbiranje, urejanje in obdelovanje v denarju izraženih podatkov in oblikovanje informacij o preteklem in prihodnjem poslovanju v obliki gospodarskih kategorij.

Očitno je, da Turk razume računovodstvo kot širši pojem od računovodenja,[1] vendar ni nikjer poudaril vsebinske razlike med obema pojmoma.

Kodeks računovodskih načel (Kodeks RN, 1995, pogl I, točki 2 in 3) opredeljuje računovodstvo kot celoto delov informacijskih dejavnosti oziroma kot temeljno informacijsko dejavnost v poslovni celoti, ne govori pa o računovodenju. Očitno je ta pojem nastal kasneje in nadomestil izraz računovodsko obravnavanje gospodarskih kategorij, o katerem govori tudi Kodeks RN.

Slovenski računovodski standardi (SRS, 2016) pa se nasprotno, ukvarjajo samo z računovodenjem in ne opredeljujejo pojma računovodstva.

Citirana literatura torej ne daje nedvoumnega odgovora o razliki med računovodstvom in računovodenjem. Domnevamo lahko, da je nejasna razlika med accountancy in accounting v angleškem jeziku zgolj naključje. Zato je oba pojma treba podrobneje osvetliti, kar bomo storili v nadaljevanju.

3 Vsebina računovodstva in računovodenja

Za vsebinsko razlikovanje obeh pojmov si lahko pomagamo z opredelitvijo računovodstva z vidika treh delnih sistemov (izvajalnega, informacijskega in odločevalnega), kar je ponazorjeno na sliki 1.

Slika 1: Delni sistemi računovodskega informacijskega sistema

Govorimo torej o naslednjih računovodskih delnih sistemih:

1. izvajani delni sistem računovodstva, ki obsega:

• izvajanje knjigovodenja,
• izvajanje računovodskega predračunavanja,
• izvajanje računovodskega analiziranja,
• izvajanje računovodskega nadziranja,

1. informacijski delni sistem računovodstva, ki obsega:

• računovodsko informiranje,
• shranjevanje in arhiviranje računovodskih podatkov;
• poročanje o nadziranju,

1. odločevalni delni sistem računovodstva, ki zajema tri temeljne poslovodne funkcije računovodenja:

• načrtovanje računovodenja,
• priprava izvajanja računovodenja,
• nadziranje procesov računovodenja.

Slika 1 jasno kaže razliko med računovodenjem in računovodstvom. Računovodenje obsega izvajalni in informacijski delni sistem in njune funkcije. Gre torej za temeljni proces v okviru računovodstva, to je proces od podatkov do informacij.[2] Računovodstvo kot širši pojem pa obsega še odločevalni delni sistem, saj je vodja računovodstva po vsebini nalog tudi poslovodja.

Celovito vsebino računovodstva kaže slika 2. Računovodenje kot proces obsega finančno in stroškovno računovodstvo z notranjimi kontrolami (nadziranjem računovodenja) ter analiziranje, usmerjeno v zunanje in notranje poročanje.

Slika 2: Podrobnejša vsebina računovodstva

Poslovodenje v računovodstvu obsega načrtovanje računovodenja, organiziranje računovodenja in kadrovskih zmogljivosti in nadziranje. Pri tem pa so pomembne usmeritve tega poslovodenja, kot sta etično delovanje, obvladovanje tveganj (zlasti s preprečevanjem prevar) ter strateška usmerjenost v spremljanje dosežkov poslovanja na treh področjih družbene odgovornosti: ekonomsko (s spremljanjem dodane vrednosti in njenega razporejanja med deležniki), okoljsko (ohranitev naravnega kapitala) in družbeno (vpliv na ožjo in širšo družbo) z upoštevanjem trojnega poslovnega izida (angl.: triple bottom line).[3]

Slika 2 kaže tudi razmerje računovodstva do načela družbene odgovornosti, ki vpliva tako na izvajanje računovodenja kot tudi na njegovo poslovodenje. Vidik družbene odgovornosti računovodske teorije izhaja iz družbene odgovornosti združb. Na ta način je pokazana tudi pomembnost prispevkov računovodske teorije k spremljanju in oblikovanju ustreznih informacij s ciljem uresničevanja trajnostnega razvoja.

Trajnostni razvoj mora voditi v trajnostno družbo. Le-to lahko dosežemo samo z družbeno odgovornim delovanjem. Za tako delovanje je nujno potreben ustrezni informacijski sistem. To so torej trije elementi, ki jih lahko povežemo v "trajnostni trikotnik", ki ga kaže slika 3.

Slika 3: Trajnostni trikotnik

Temeljno sodilo ustreznega delovanja je družbena odgovornost, ki jo predstavlja kot prvi kot trikotnika. Družbeno odgovorno delovanje je pogoj napredka v trajnostno družbo, ki pomeni drugi kot trikotnika. Tretji kot predstavlja informacijski sistem, katerega najpomembnejši del je računovodstvo z oblikovanjem ustreznih informacij. To so predvsem informacije o dodani vrednosti v njenem najširšem smislu.[4] Vidimo, da ima računovodstvo ključno vlogo pri sprejemanju odločitev za zagotavljanja trajnostnega razvoja in demokratične družbe. S tem pa računovodstvo postaja tudi en od pogojev za doseganje blaginje družbe. Temu primerna je tudi odgovornost vseh strokovnjakov in delavcev v računovodstvu, tako v teoriji kot tudi v praksi.

Temeljni cilj trajnostne družbe je namreč doseči želeno blaginjo družbe kot celote. Ta končni cilj družbe si lahko predstavljamo kot vrh piramide, katere osnovna ploskev je trajnostni trikotnik s slike 3. Govorimo lahko o trajnostni piramidi.[5] Družbena blaginja kot izraz idealne trajnostne družbe je seveda cilj, ki se spreminja in razvija, saj sledi spremembam v družbi.

Vsak od treh vidikov, prikazanih na sliki 3, pomeni posebno področje s svojo logiko s teoretičnimi in praktičnimi razsežnostmi. Kljub temu so vsa področja med seboj povezana in zahtevajo ustrezno usklajenost (harmonijo) vseh vidikov. Delovanje, ki povečuje neusklajenost znotraj trikotnika, je družbeno neprimerno in neodgovorno.

Harmonije znotraj piramide seveda ne moremo doseči brez pomembnih sprememb. V tem okviru so potrebne tudi globoke spremembe v računovodskem sistemu, na nekatere tudi nekateri avtorji opozarjajo (npr. Gray, Bebbington, 2000, in Gray Milne, 2002). Računovodstvo, kot teorija in praksa je vpleteno v temelje filozofski, psiholoških socioloških in drugih družbenih ved, kar povečuje njegovo pomembnost v družbi kot celoti.

Zato je treba opredeliti socialna polja, kjer se kaže pomembnost in vpliv računovodstva. Nedvomno so to vsaj štiri ravni, in sicer:

1. Država s proračunom in javnimi službami,
2. Združbe oziroma organizacije vseh vrst,
3. Posamezniki v okviru gospodinjstev in kot fizične osebe,
4. Družba kot celota v okviru neke politične skupnosti.

Shematično je vpetost računovodstva v zgornja socialna polja prikazati na sliki 4.

Slika 4: Vpetost računovodstva v socialna polja

Slika 4 kaže, da se obe temeljni razsežnosti računovodstva (računovodenje in poslovodenje v računovodstvu) raztezata v vse ravni družbe. Tega se morda še najmanj zavedajo posamezniki, čeprav se praktično dnevno srečujejo z gospodarskimi kategorijami. Na to je opozoril tudi Turk (2017). Tudi gospodinjstvo lahko izdela svojo bilanco stanja in poslovnega izida. Tak poskus je lahko izredno koristen.

Samo dodana vrednost je tista, ki pomeni skupni imenovalec organizacij in posameznikov z vidika družbene odgovornosti in preprečuje uvodno omenjeno odtujenost računovodstva. To lahko premostimo s primerom osebnih računovodskih izkazov (bilance uspeha in bilance stanja) posameznika.

Bilanca uspeha posameznika:

1. UČINKI
2. Prihodki
3. Nedenarni učinki na:

i. zadovoljstvo

ii. družino in prijatelje

iii. organizacije

iv. druge ljudi

v. širšo družbo

2. POTROŠNJA
3. Materialni stroški vseh dobrin
4. Negativne sinergije
5. Napor pri obvladovanju entropije v skupini
6. USTVARJENA DODANA VREDNOST (1 – 2)
7. NEGATIVNA DODANA VREDNOST (2 – 1)

Bilanca stanja posameznika:

SREDSTVA		OBVEZNOSTI
Materialna sredstva		Finančni kapital
Nematerialna sredstva		Intelektualni kapital
Znanje in usposobljenost		Nedenarna dodana vrednost
Denarna sredstva		Dodana vrednost tekočega obdobja
Denarne terjatve		Denarni dolgovi
Druge terjatve		Drugi dolgovi
Naravne dobrine		Obveznosti do okolja
Duhovno bogastvo		Obveznosti do družbe
Čustvena inteligenca		Obveznosti do družine in prijateljev
Celotna sredstva		Celotne obveznosti

Obnašanje posameznika s ciljem izpolnjevati "svoje" računovodske izkaze lahko ocenjujemo z njegovim skrbnim delovanjem. Skrbnost (angleško: accountability) je torej tesno povezana z računovodenjem (angleško: accounting).

4 Sklep

Računovodstvo torej prežema vsa dogajanja v družbi. Zato ga je koristno čim bolj spoznati, zlasti pa temeljne gospodarske kategorije.

Računovodenje v organizacijah je treba dopolniti s spremljanjem učinkov poslovanja glede dodane vrednosti in z vključitvijo vplivov na okolje in družbo.

Načelo računovodenja je skupno vsem ljudem, kar pomeni tudi osnovo za njihovo boljše medsebojno komuniciranje in ne nazadnje tudi počutje.

LITERATURA

1. Bergant, Živko (2017). Dodana vrednost iz novega zornega kota. Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo.
2. Bergant, Živko (2010). Organiziranje računovodstva v povezavi s finančno funkcijo. Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo.
3. Bergant, Živko (2021). Accountancy and Social Responsibility. An Innovative New Approach to accountancy Theory and Practice. Cham: Springer Nature AG. (V tisku).
4. Kodeks računovodskih načel. (1995). Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.
5. https://si-revizija.si/datoteke/splosno/504/rac-kodeks_racunovodskih_nacel.pdf. (Pridobljeno: maj, 2021).
6. Organicsoul (2020). Understanding the Triple Bottom Line, its Shortcomings, and the Solution. http://www.organicsoul.com/understanding-the-triple-bottom-line-its-shortcomings-and-the-solution/. (Retrieved: May, 2020).
7. Roberts, John (2020). The boundary of the economic: Financial accounting, corporate imaginaries and human sentinence. Critical perspectives on Accounting. Vol. 27, No. 7, str. 1045–2354, Elsevier Ltd.
8. Slovenski računovodski standardi.(2016). Prečiščeno besedilo. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. https://si-revizija.si/datoteke/standardi/1444/srs-2016-knjiga-popravki-2018.pdf. (Pridobljeno: maj, 2021).
9. Schaltegger, Stefan, Bennet, Martin, Burrit, Roger (2006). Sustainability Accounting and Reporting. Dordrecht: Springer.
10. Turk, Ivan (2004). Pojmovnik računovodstva, financ in revizije. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.
11. Turk, Ivan (2017). Gospodarsko in finančno razmišljanje v gospodinjstvu. Poslovodno računovodstvo 10 (1), str. 5-12.

 

 

---

[1] To je skladno tudi razumevanjem nekaterih tujih avtorjev, ki ločijo "acccountancy" od "accounting", čeprav drugi avtorji teh pojmov sploh ne razlikujejo. Več o tem v Bergant (2021).

[2] Več o tem procesu v Bergant (2010, 55–58).

[3] Več o trojnem poslovnem izidu v Organicsoul. (2020) in Schaltegger (2006, 6).

[4] Več o dodani vrednosti in njenih oblikah v Bergant (2017, 103).

[5] V krščanski doktrini lahko trajnostno piramido primerjamo s Sveto Trojico (Oče, Sin in Sveti Duh), ki omogoča doseganje končnega smisla življenja (vrh piramide).