TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi glede nagrade za unovčenje in razdelitev od 22. razdelitve dalje in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu (glede nagrad za unovčenje in razdelitev do vključno 21. razdelitve) se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

V sklepih je bilo odločeno, da upravitelju za razdelitve do vključno 21. razdelitve dodatna nagrada za razdelitev ne pripada, iz obrazložitve pa je izrecno razvidno, da je bilo tako odločeno na podlagi Pravilnika 2009. S tem pa je bilo tudi pravnomočno odločeno, da upravitelju za navedene razdelitve ne pripada nikakršna dodatna nagrada za razdelitve, za katere je bila pravna podlaga v Pravilniku 2009.

Zgolj zaradi zatrjevane spremembe sodne prakse v pravnomočne sklepe ni mogoče posegati.

Zaradi pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov je lahko Pravilnik podlaga za odmero nagrade upravitelju le za tista opravila, ki so bila opravljena v tistem časovnem trenutku, ko je Pravilnik veljal. Sklep o nagradi upravitelja je konstitutivne narave – pravico do nagrade upravitelj pridobi šele s sklepom sodišča. Ne glede na 11. člen prej navedenih sprememb in dopolnitev Pravilnika, ko je postopek tekel tudi po začetku veljavnosti Pravilnika 2015, je pravna podlaga za odmero nagrade upravitelju za opravila, opravljena od 3. 1. 2015 dalje, Pravilnik 2015. Pri tem je namreč treba uporabiti tudi temeljno pravilo iz prvega odstavka 103. člena ZFPPIPP, po katerem ima upravitelj pravico do nagrade za svoje delo.