TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 85/2001 z dne 19. 4. 2001 v zvezi s sklepom Višjega sodišča št. I Cp 119/2000 z dne 3. 10. 2000 in sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. N 43/94 z dne 3. 10. 2000 se ne sprejme.

Glede na navedbe pritožnice, da so bila zemljišča podržavljena s pogodbo in glede na odločbi, iz katerih je razvidno, da se nanašata na odbobritev kupoprodajne pogodbe, pritožnica namreč ni izkazala, da bi bila ugotovitev sodišč, da je bila pravna podlaga za prehod premoženja v družbeno lastnino na podlagi pravnega posla, tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče oceniti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi tudi lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Pritožnica za pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave) za uveljavljanje pritožbenih ugovorov glede pristojnosti, ni bila prikrajšana, kljub temu, da je upravni organ zadevo odstopil sodišču z dopisom.Tako Višje kot Vrhovno sodišče sta namreč odgovorili na pritožničine ugovore, s katerimi je pritožnica uveljavlja nepristojnost sodišča za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo. Že Vrhovno sodišče je ugotovilo, da se odločba Vrhovnega sodišča št. II Ips 414/97 razlikuje od obravnavanega primera in da pritožnica ni zatrjevala nobenih drugih okoliščin (razen nespominjanja plačila kupnine), ki bi lahko predstavljale silo, grožnjo ali zvijačo državnega organa. Pritožnica pa ustavne pritožbe ne more utemeljevati z okoliščinami, ki jih ni pravočasno uveljavljala v postopku pred rednimi sodišči. Glede na to, pritožnica kršitve pravice iz 22. člena Ustave zaradi drugačne odločitve v domnevno enaki zadevi ni izkazala.