na dokumentu
Portal TFL
VSL Sklep II Cpg 65/2021 - gospodarski spor majhne vrednosti - večstanovanjska stavba - pasivna legitimacija - vplačila v rezervni sklad - domneva o lastniku nepremičnine - o...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
30.6.2021
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sklep II Cpg 65/2021
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00047874
SENAT, SODNIK
Maja Jurak
INSTITUT VSRS
gospodarski spor majhne vrednosti - večstanovanjska stavba - pasivna legitimacija - vplačila v rezervni sklad - domneva o lastniku nepremičnine - originarna pridobitev lastninske pravice - imetnik stanovanjske pravice - dejanski lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - trditveno breme - substanciranje dejanskih navedb - poizvedovalni dokaz - dokazni predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi tožene stranke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani I. in III. točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Prvi odstavek 11. člena SPZ določa, da se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, vendar pa je ta domneva izpodbojna.
Gre za primer, ko mora tožena stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. Čim bolj je stranka oddaljena (odrezana) od informacijskega vira, nosi pa trditveno breme, toliko manj možnosti ima, da zadosti zahtevam po substanciranju dejanskih navedb. V takem primeru pa velja, da je treba omiliti zahteve glede substanciranja dejanskih navedb kot tudi dopustiti določene poizvedovalne dokaze, da se zagotovi poštenost postopka.
Gre za primer, ko mora tožena stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. Čim bolj je stranka oddaljena (odrezana) od informacijskega vira, nosi pa trditveno breme, toliko manj možnosti ima, da zadosti zahtevam po substanciranju dejanskih navedb. V takem primeru pa velja, da je treba omiliti zahteve glede substanciranja dejanskih navedb kot tudi dopustiti določene poizvedovalne dokaze, da se zagotovi poštenost postopka.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.