TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornika obtoženega A. A. se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi in kazenski sankciji spremeni tako, da se dejanji opisani pod točkama 1 in 2 izreka pravno opredelita kot eno kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1

in se obtožencu na podlagi drugega odstavka 240. člena KZ-1 izreče kazen

2 (dve) leti in 10 (deset) mesecev zapora.

V ostalem se pritožba zagovornika in v celoti pritožba državne tožilke zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Za presojo premoženjske koristi ni bistven upnikov, temveč dolžnikov vidik. Posojilojemalec, ki predmeta posojilne pogodbe ob zapadlosti ne vrne, v tem delu razpolaga s premoženjem, ki mu ne pripada, to pa pomeni premoženjsko korist. Navedena ugotovitev izhaja iz teoretične razlage protipravne premoženjske koristi kot čistega presežka premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Po tej teoriji se v čisti presežek premoženja morajo všteti tudi obogatitve, ko se storilec ali kdo drug s storitvijo kaznivega dejanja ali zaradi njega izogne obveznemu izplačilu iz svojega premoženja. Premoženjska korist mora biti tudi protipravna, kar ne bo, če si pridobitelj s kaznivim dejanjem povrne dolg.

Stransko denarno kazen je moč izreči tudi v primeru, kadar se koristoljubnost ne nanaša le na lastno, ampak tudi na tujo obogatitev.