IZREK
I. I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:
1.Toženi stranki A. d.o.o. in S. V. sta nerazdelno dolžni plačati tožeči stranki R. d.o.o. znesek 9.760,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 9.760,00 EUR od 24. 7. 2015 dalje do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe.
2. Toženi stranki A. d.o.o. in S. V. sta nerazdelno dolžni v roku 15 dni po prejemu te sodbe povrniti tožeči stranki R. d.o.o. 2.208,15 EUR stroškov tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vrednosti dosojenih stroškov od 16. dne po prejemu te sodbe dalje do plačila, da ne bo izvršbe."
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 762,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
JEDRO
Tožeča stranka ni zatrjevala, da bi se stranki pred sklenitvijo Sporazuma strinjali, naj dotedanja obveznost ugasne, tožena stranka pa je trdila prav nasprotno, da je namreč Sporazumu nasprotovala prav zato, ker sta stranki že imeli sklenjeno Pogodbo. Če pa stranki nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, ko sta ustvarjali novo, potem prejšnja obveznost ne preneha, temveč obstaja še naprej poleg nove (324. člen OZ). Zato višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da Pogodba s potekom časa ni prenehala in je predstavljala veljavno podlago za plačilo provizije toženi stranki.
Ne glede na to, da na ničnost sicer sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pri tem vezano na trditve pravdne stranke. To pomeni, da jo mora sodišče upoštevati (četudi se zainteresirana oseba nanjo sploh ne sklicuje), a le, če stranka navede pravno relevantna dejstva, ki tvorijo podlago za zatrjevano ničnost. Zato višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago tožene stranke, ko je ugotovilo, da pri podpisu Sporazuma ni bilo prave in resnične volje druge tožene stranke, zaradi česar je Sporazum ničen. Tožena stranka o takih pravno odločilnih dejstvih ni podala nobenih trditev.
45. člen OZ določa, da mora iti za nedopustno grožnjo, s katero je bil povzročen pri drugi stranki utemeljen strah, ta pa se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. Zgolj strah pred uveljavljanjem svojih pravic v sodnem postopku, torej da bi morala tožena stranka v sodnem sporu uveljavljati plačilo na podlagi Pogodbe, pa ne more biti razlog za uspešno uveljavljanje neveljavnosti podpisanega Sporazuma.
Manjkajoče trditvene podlage tožene stranke ni mogoče nadomestiti z dokazi. Dokazni predlog služi zgolj v potrditev trditvenih navedb in ne sme biti podan z namenom njihovega nadomeščanja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.