TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča
UPRS Sodba I U 2519/2017-12 - davek od dohodka pravnih oseb - davčna olajšava - znižanje davčne osnove - licenčna pogodba - vlaganje v raziskave in razvoj - investicijska olajšava
II. V ostalem se tožba zavrne kot neutemeljena.
III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Nakup licenc se po drugem odstavku 7. člena Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za raziskave in razvoj izrecno ne šteje med vlaganja za nakup RR storitev. Tožnik trdi, da Pogodba ni licenčna pogodba, saj ne gre za odplačen prenos uporabe pravice, temveč nakup RR storitev, saj je tožnik s prodajalcem pri RR storitvah sodeloval že na podlagi dogovorov iz leta 2012, kar se je odrazilo v obliki tehnologije, posledično pa je tožnik lahko kupil RR storitve, ki so jih zanj opravljale tretje osebe, zgolj v opisani obliki. Glede na zgoraj predstavljene nejasnosti o predmetu Pogodbe, dejansko stanje o vprašanju, kaj je predmet Pogodbe in posledično ali gre za licenčno pogodbo ali ne, ni bilo popolno ugotovljeno, posledično pa tudi ni mogoče že zgolj na tej podlagi izključiti upravičenja do olajšave. Četudi se Pogodba na več mestih sklicuje na pravice intelektualne lastnine in know-how (torej tehnično znanje), kar bi lahko impliciralo, da gre za licenčno pogodbo, pa Pogodba govori tudi o nakupu aplikacije, prenosu tehnologije, družini gonil in elektromotorjev, kar bi lahko kazalo na to, da gre za nakup stvari, poleg tega pa je govora testnih preizkusih, kar bi morebiti lahko impliciralo, da gre za storitve. Če bi se v ugotovitvenem postopku izkazalo, da gre za mešano pogodbo, bi bilo treba napraviti tudi to razmejitev.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.