TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se:

- v 2. točki izreka: na pravdo napoti A. A., naj zoper dedinji B. A. in C. A. uveljavlja, da v zapuščino ne spada zapustnikova terjatev do nje v višini 13.500 EUR,

- v 3. točki izreka: obveznost vložitve tožbe in predložitve dokazila naslovnemu sodišču naloži tudi dedinji A. A.

V preostalem delu (to je glede napotitve dedinj B. A. in C. A. na pravdo zoper sodedinjo A. A. glede vsote dvigov v višini 13.100 EUR) se pritožba zavrne in se sklep v tem izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Bolj verjetno je, da denarna sredstva, ki jih ob zapustnikovi smrti ni bilo na njegovem računu, ne spadajo v zapuščino. Na pravdo se običajno napoti tistega dediča, ki trdi, da je stanje na zapustnikovem računu drugačno, kot ga izkazuje uradna evidenca (ta dokazuje, da "dvigi", opravljeni pred zapustnikovo smrtjo, sodijo v zapuščino). Tako je v situacijah, ko bolj verjetno kaže na upravičene dvige denarnih sredstev s strani pooblaščenih oseb oz. ko je manj verjetno, da bi bilo pooblastilo za dvig zapustnikovih denarnih sredstev zlorabljeno.

Upoštevaje v sodni praksi uveljavljeno domnevo, da denarna sredstva pripadajo imetniku računa, ter zgolj skope (splošne) trditve vdove v zvezi z obstojem skupnega premoženja na računu zapustnika, je verjetneje, da je imel zapustnik na svojem računu le svoje (posebno) premoženje, kot (tudi) skupno premoženje z ženo (vdovo).